Enajst ton izkopane preteklosti

Arheološka izkopavanja v okolici­ SNG Drama, ki so potekala od sredine avgusta 2023 do konca marca lani, razkrivajo življenje­ prebivalcev rimske Emone. ­Skupina arheologov je namreč ­odkrila izjemno količino materiala, ki skupaj tehta kar enajst ton. Med najdbami so keramični, kovinski in stekleni odlomki, ki pričajo o bogati zgodovini tega dela Ljubljane v času rimskega cesarstva.

Arheologi med čiščenjem enega izmed mozaikov, ki so ga odkrili med izkopavanji ob Drami. FOTO: Tilen Kozamernik/skupina Stik

Na več kot 1400 kvadratnih metrov velikem območju pod današnjo Dramo so bile odkrite ostaline rimske kolonije Emona. Najstarejše plasti segajo v čas pred nastankom Emone, ko so prostor uporabljali rimski vojaki. »Večje obnove stanovanjskih delov s pripadajočo infrastrukturo prikazujejo razcvet v sredini 1. in v 2. stoletju ter veliko prenovo v 4. stoletju,« je povedala arheologinja Maja Lavrič.

Največji delež materiala pripada rimskemu obdobju, kar potrjujejo tudi natančne analize Mestnega muzeja Ljubljana. Med izkopavanji so namreč našli 1,7 tone keramičnega gradiva oziroma 46.362 odlomkov iz rimskega časa. Gradbenega materiala iz dobe Rimljanov je bilo za okoli devet ton, kar še potrjuje obsežnost in kompleksnost rimskih struktur na tem območju.

Raziskovalci so natančno preučili tudi kovinske in steklene najdbe.­ Skupaj so namreč našli 2410 kovinskih odlomkov, ki tehtajo dobrih 75 kilogramov in 1230 steklenih odlomkov – teh je bilo za sedem kilogramov. »Te najdbe so pomembne za razumevanje vsakdanjega življenja in obrtništva prebivalcev v rimskem obdobju. Zanimivo je, da smo našli tudi 831 novcev in 486 svinčenih predmetov, ki dodatno osvetljujejo življenje v tem delu Emone,« je ­poudarila Maja Lavrič.

Črki C in I, sestavljeni iz mozaičnih kock v glinenem tlaku. Njun pomen ostaja skrivnost. FOTO: Blaž Gutman/ MGML

Oljenka s simbolno vrednostjo

Obdelava najdb je po besedah Maje Lavrič, ki je bila tudi vodja arheoloških raziskav, dolgotrajen proces, ki vključuje tehtanje, preštevanje in tipološko analizo. V prihodnjih petih letih bodo tako izkopan material natančno obdelali, končno poročilo pa bo vključevalo podrobne analize in omogočilo nadaljnje raziskave. Arheološka izkopavanja so bila namreč zelo obsežna in so zahtevala sodelovanje desetih arheologov, ki so vodili posamezne sektorje izkopavanj. Obseg najdb in njihova raznolikost pričata o bogati zgodovini tega območja, ki sega do rimskega obdobja.

Na vprašanje, ali morda najdena oljenka z gledališko masko, ki najverjetneje sodi v 2. stoletje, pomeni, da je bilo pod stavbo Drame nekdaj gledališče, sogovornica odgovarja: »Ne, oljenke so bile takrat razširjene po celotnem rimskem cesarstvu in uporabljene kot svetilke. Motiv gledališke maske z nasmejanim in žalostnim obrazom je bil v rimskem času zelo pogost in ni neposredno povezan z gledališčem na tem območju. Oljenke so bile v času Rimljanov ekonomični in hkrati estetsko oblikovani vsakdanji predmeti, z motivi pa so bile tudi del imperialne propagande.

Raziskave so bile po njenih besedah osredotočene predvsem na insulo 38 ob Erjavčevi in Slovenski cesti, ob Igriški pa je bil raziskan pas rimske ceste A, insule 37 in rimske ceste J. »Insula 38 in insula 18 pomenita stanovanjski blok v rimskem času, kjer so bile urejene stanovanjske enote, trgovine in delavnice. Te številke smo določili, da si arheologi olajšamo delo pri raziskovanju Emone. Tako je bila insula 38 ob glavni cesti, kjer je danes Slovenska cesta, in tam smo našli lepo urejena stanovanja z debelimi stenami, atrijem, mozaiki in freskami, kar kaže na to, da so tam živeli premožnejši sloji prebivalstva. V insuli 18 ob Igriški ulici smo poleg stanovanjskega bloka našli tudi delavnice s steklarskimi pečmi, kar priča o različnih socialnih slojih Emoncev. Ob glavnih cestah so bila gotovo bolj premožna stanovanja,« je ­dodala Maja Lavrič.

Mozaik s črno-belo geometrijsko zasnovo, značilno za Emono v 4. in prvi polovici 5. stoletja, je na ogled v Mestnem muzeju do 26. oktobra. FOTO: Blaž Gutman/ MGML

Skrivnost mozaikov in treh črk

Arheološke raziskave na eminent­nem območju nekdanje Emone, severno od glavnega trga oziroma foruma, so razkrile podrobnosti o življenju v rimskem mestnem središču, stavbnem razvoju, bivalni kulturi in gmotnem položaju ­rimskega vsakdana.

Na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana, ki bo na ogled do 26. oktobra, sta tokrat prvič predstavljena dva mozaika, odkrita med arheološkimi izkopavanji ob Drami. Eden ima črno-belo geometrijsko zasnovo, značilno za Emono v 4. in v prvi polovici 5. stoletja, krasil je tla v stanovanjskem delu insule 38. Mozaik je sestavljen iz centimetrskih kock črne in bele barve, na črni podlagi pa si sledijo beli trakovi in trikotniki. Drugi mozaik, ki je bil odkrit v insuli 18, sodi v prvo polovico 1. stoletja in prikazuje skrivnostne črke C, I in P. Pomen teh črk za zdaj tudi arheologom ostaja nepojasnjen.