Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

Edina vladajoča kraljica v Evropi

Danska kraljica letos praznuje zlati jubilej vladanja. Je edina še živeča monarhinja in z 82 leti najstarejša med preostalimi evropskimi vladarji.
Oblikovala in delno sama izvezla je tudi različna liturgična oblačila in preostale tkanine. FOTO: Ritzau Scanpix Via Reuters
Oblikovala in delno sama izvezla je tudi različna liturgična oblačila in preostale tkanine. FOTO: Ritzau Scanpix Via Reuters
30. 9. 2022 | 09:00
30. 9. 2022 | 12:30
11:49

Po smrti kraljice Združenega kraljestva Elizabete II. je naziv edine še živeče monarhinje in z 82 leti tudi najstarejše med preostalimi evropskimi vladarji prevzela danska kraljica Margareta II., njena daljna sorodnica. Njuna krvna vez je bila kraljica Viktorija, ki je bila praprababica obeh, tako kot je bila Elizabetinega moža princa Filipa. Z Elizabeto sta bili prijateljici, bila je tudi njena vzornica, zaradi njene smrti je Margareta II. okrnila tudi letošnje praznovanje svojega zlatega jubileja vladanja.

Edini večji jubilejni dogodek je bila gala večerja v kraljevi palači Christiansborg v središču Københavna tri dni po smrti daljne sestrične, ki se ji je Margareta II. skupaj z visokimi gosti poklonila z minuto molka. Uradno je bila obletnica njenega prevzema najstarejše evropske monarhije in ene najstarejših na svetu 14. januarja, a je bilo praznovanje zaradi pandemije podobno kot platinasti jubilej kraljice Elizabete II. prestavljeno za nekaj mesecev.

Po smrti kraljice Združenega kraljestva Elizabete II. je naziv edine še živeče monarhinje in z 82 leti tudi najstarejše med preostalimi evropskimi vladarji prevzela danska kraljica Margareta II. FOTO:  Ritzau Scanpix Via Reuters
Po smrti kraljice Združenega kraljestva Elizabete II. je naziv edine še živeče monarhinje in z 82 leti tudi najstarejše med preostalimi evropskimi vladarji prevzela danska kraljica Margareta II. FOTO:  Ritzau Scanpix Via Reuters

Je pa Margareta maja v okviru praznovanja obiskala najstarejši zabaviščni park na svetu, københavnski Tivoli, v katerem se je podala na vožnjo z enim najstarejših vlakcev te vrste na svetu in posadila drevo. Tam so jo počastili s posebnim aranžmajem iz marjetic in makronov. Daisy je namreč njen vzdevek in tako jo je klicala tudi Elizabeta II., njo pa je Margareta prav tako po dekliškem vzdevku Lilibet, kadar sta se srečali.

Po telefonu sta se redko slišali, saj se, kot je razkrila, sama ne mara preveč pogovarjati po telefonu, a kadar je bila v Londonu, jo je Elizabeta povabila na kosilo, na katerem sta govorili predvsem o družini, kaj počnejo otroci in o aktualnih rečeh v tej in oni državi. V pismu novemu britanskemu kralju Karlu III. je zapisala, da je bila njegova mama zelo pomembna zanjo in za njeno družino. »Bila je svetilnik med evropskimi monarhi in velik navdih za vse. Zelo jo bomo pogrešali.«

Čut za kraljeve dolžnosti pa tudi psi

Delili sta si marsikatero skupno značilnost, ne samo okroglega jubileja, ki ju je obe doletel letošnje leto. Že večkrat je ponovila, tudi v majskem intervjuju za britansko televizijo ITV, da se je veliko naučila od Elizabete. Kot štirinajst let mlajšo jo je trenutek, ko je Elizabeta postala kraljica, močno zaznamoval.

Je človek mnogoterih zanimanj. Po študiju filozofije na univerzi v Københavnu je v Cambridgeu pridobila diplomo iz prazgodovinske arheologije, študirala je tudi politologijo na domači univerzi v Aarhusu, na Sorboni v Parizu in na londonski šoli za ekonomijo in politične znanosti. FOTO: Ritzau Scanpix Via Reuters
Je človek mnogoterih zanimanj. Po študiju filozofije na univerzi v Københavnu je v Cambridgeu pridobila diplomo iz prazgodovinske arheologije, študirala je tudi politologijo na domači univerzi v Aarhusu, na Sorboni v Parizu in na londonski šoli za ekonomijo in politične znanosti. FOTO: Ritzau Scanpix Via Reuters

»Imela je 26 let. Ko sem odraščala, sem upala, da ne bom tako mlada, ko mi bo umrl oče. Name je naredila velik vtis, da je svoje življenje posvetila služenju javnosti. Razumela sem, kaj to pomeni. To je za vse življenje in to je bistvo tudi mojega življenja,« je poudarila. Tudi njena oče in mama, danski kralj Friderik IX. in kraljica Ingrid, švedska princesa, sta ji v mladosti prigovarjala, češ, poglej, kaj delajo v Angliji. Tako je spoznala, da je tudi z napornim urnikom in zahtevno službo mogoče živeti zelo polno življenje. Pri kraljici Elizabeti jo je navdihovalo prav to, kako se je soočila s svojimi dolžnostmi, kako jim je posvetila življenje in to počela z nasmehom, čeprav je prestala marsikaj.

»Pripadaš svoji državi. Pripadaš celotnemu narodu. In to je počela tako lepo.« Ko sta postali vladarici, sta bili obe mladi, in tedaj je v ospredju predvsem misel dajmo, naredimo to. »Ko si mlad, ves čas gledaš v prihodnost,« je povedala novinarki ITV. Tako kot Elizabeta je vselej zavračala, da bi abdicirala, to bi storila le, če bi bila hudo bolna. In kot je ugotavljala maja, ko pride človek v njena leta, tako ni praznine. »Zelo dobro vem, kaj bom počela jutri, naslednji dan in naslednje leto,« je dejala.

Obe je družila tudi ljubezen do psov. Margareto II. navdušujejo jazbečarji, četudi z njimi ni odraščala. Z njimi jo je tako kot s Francijo, kjer v dvorcu iz 15. stoletja Cays (Caïx) v vinogradniškem območju južne Francije preživlja svoja poletja, povezal njen mož grof Henri Marie Jean André, potomec stare francoske buržoazne družine Monpezat, ki je umrl pred štirimi leti. Tudi on, ki je po poroki s princeso Margareto leta 1967 postal princ soprog Henrik, tako kot princ Filip, vojvoda Edinburški, ni bil vselej navdušen, da živi v ženini senci, ni sanjal, da bi postal kralj. Po poročanju Le Monda je storil tudi marsikatero napako ali se neprimerno odzval, avgusta leta 2017 je celo najavil, da ne želi biti pokopan zraven svoje žene. A so kmalu zatem z dvora sporočili, da trpi za demenco.

Človek mnogoterih zanimanj

Ko je princesa Margareta postala kraljica, je imela komaj 31 let, bila je mlada mamica triletnega Frederika, zdaj prestolonaslednika, in dveletnega Joachima, a svojo prvorojenko za naslednico si je želel njen oče, ki je bil, kot je pred časom zaupala v pogovoru za CNN, zelo ponosen na svojo družino in svoje tri hčerke in ni želel, da bi prestol prevzel njegov brat, kakor mu je pripadalo po tedanjih pravilih.

Danska kraljica s sinom, kronskim princem Frederikom, njegovo ženo Mary in njunimi otroki, princesama Josephine in Isabello ter princema Vincentom in Christianom Foto Ritzau Scanpix Via Reuters
Danska kraljica s sinom, kronskim princem Frederikom, njegovo ženo Mary in njunimi otroki, princesama Josephine in Isabello ter princema Vincentom in Christianom Foto Ritzau Scanpix Via Reuters

Zato je že leta 1953 spremenil akt o nasledstvu, s katerim je to pravico sekundarno dodelil tudi potomki. Tako je Margareta II. po kraljici Margareti I. postala prva danska kraljica v 500 letih (njena sestra Anne-Marie pa je leta 1964 s poroko z grškim kraljem Konstantinom II. postala zadnja grška kraljica). Sama pa je pred dobrim desetletjem po vzoru drugih evropskih monarhij sprejela pravilo, da prestol podeduje kraljevi najstarejši otrok, ne glede na spol.

Je človek mnogoterih zanimanj. Po študiju filozofije na univerzi v Københavnu je v prvi polovici 60. let na univerzi v Cambridgeu pridobila diplomo iz prazgodovinske arheologije, študirala je tudi politologijo na domači univerzi v Aarhusu, na Sorboni v Parizu in na londonski šoli za ekonomijo in politične znanosti. Pogosto je izpostavljeno, da obvlada francoščino, švedščino, angleščino in nemščino ter je vsestranska umetnica, ta talent naj bi podedovala po babici po materini strani, ki je bila nadarjena slikarka, navaja uradna spletna stran danske kraljeve družine.

Majhne skicirke so stalne spremljevalke v njeni torbi na potovanjih, v katere beleži vtise in zanimive motive, že desetletja pa se aktivno predaja tudi slikarstvu, ustvarjanju sakralnih tekstilij, vezenju, knjižnim ilustracijam, oblikovala je tudi scenografije in kostume za baletne predstave. Tri desetletja je pomagala pri baletnih predstavah v prijateljevi plesni šoli v Næstvedu, kar jo je leta 1987 pripeljalo do povabila, naj za dansko nacionalko DR pomaga izdelati scenografijo in kostumografijo za Andersenovo pravljico Pastirica in dimnikar. Leta 1990 je sodelovala pri ambiciozni produkciji kraljevega gledališča, baletu Ljudska povest Augusta Bournonvilla. Lani so jo najeli za scenografko pri Netflixovem filmu Ehrengard večkrat nagrajenega danskega režiserja Billeja Augusta, ki na kanal pretočnih vsebin prihaja prihodnje leto.

Ilustracije za Gospodarja prstanov

Prav tako na začetku 70. let se je navdušila nad Gospodarjem prstanov in J. R. R. Tolkienu pod psevdonimom Ingahild Grathmer poslala serijo skic. Tolkien je nasprotoval kakršnim koli ilustracijam za svoja dela, saj da naj si bralci v svoji domišljiji ustvarijo lastne podobe. Toda ob njegovi smrti leta 1973 so v njegovem plašču našli dve ilustraciji Grathmerjeve, bile so tudi v njegovi zapuščini, na marsikatero je celo pripisal svoje toplo priporočilo.

Izkazalo se je, da je ta neznani umetnik danska kraljica Margareta, in ko je najstarejša in največja danska založniška hiša Gyldendal leta 1977 ponovno izdala Gospodarja prstanov, so objavili njene ilustracije. Oblikovala in delno sama izvezla je tudi različna liturgična oblačila in preostale tkanine, celo poročno preprogo za cerkve na Danskem, Grenlandiji, v Nemčiji in Angliji. V zadnjih treh letih sta nastala prt in mašni plašč za cerkev kraljeve poletne rezidence Gråsten z izvezenimi osebnimi simboli, kot so marjetice, delfini, jabolka in francoske lilije, oblikovala je tudi rdeč plašč za dansko cerkev svete Katarine v Londonu. Sicer pa so njena umetniška dela predstavljena celo v danski nacionalni galeriji, muzeju umetnosti ARoS v Aarhusu in umetniški galeriji v Køgeju.

Po svetu slovi kot najbolj »kul« kraljica. Tudi s svojim najbolj izstopajočim kosom oblačila. FOTO: družbena omrežja
Po svetu slovi kot najbolj »kul« kraljica. Tudi s svojim najbolj izstopajočim kosom oblačila. FOTO: družbena omrežja

Kraljice Margarete, o kateri mnogi pišejo tudi kot o strastni kadilki, ki da cigarete ne ugasne niti, ko se sprehaja z vnuki, pa ni prezrla niti modna biblija Vogue. »Slog kraljice Margarete je lekcija oblačenja brez strahu, sprejemanja ekscentričnega in potez veličine,« so zapisali v Voguu Scandinavia januarja letos, ko so se s prispevkom o njenem slogu oblačenja poklonili njenemu zlatemu jubileju vladanja.

O kraljičinem posebnem slogu je bilo pod naslovom Neopevana kraljica sloga na široko brati tudi ob njenem 80. rojstnem dnevu pred dvema letoma v britanski izdaji Vogua. Sicer pa kot njen najbolj izstopajoči kos slovi dežni plašč, ki ga je leta 1995 dala izdelati krojaču Jørgenu Benderju, sicer pristojnemu za mnoga slavnostna kraljeva oblačila, iz rožastega plastičnega materiala za prte, ki ga je kupila v londonski veleblagovnici Peter Jones. Zraven pa je nosila smešno rumeno čepico iz istega materiala.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine