
Neomejen dostop | že od 14,99€
Kolena se najpogosteje poškodujejo med športnimi aktivnostmi ali zaradi padcev. Ne glede na to, ali je bolečina v kolenu pri posamezniku posledica staranja ali poškodbe, je lahko v nekaterih okoliščinah zelo obremenjujoča. Pri športnikih, ki tečejo ali se ukvarjajo s športi, ki vključujejo skakanje ali hitro vrtenje, je tudi večja verjetnost, da bodo doživeli bolečine in težave s kolenom.
Bolečine v kolenu so lahko posledica poškodbe, kot je pretrgana vez ali natrgan hrustanec, ali pa so vzrok zdravstvene težave – vključno z artritisom, protinom in okužbami. Najpogostejši vzrok za bolečine v kolenu pri odraslih je osteoartroza, in sicer povzroča kar 80 % primerov bolečine. Pri mlajših posameznikih je vzrok bolečine največkrat akutna poškodba sprednje križne vezi ali medialnega meniskusa.
Znaki in simptomi, ki včasih spremljajo bolečino v kolenu, vključujejo oteklino in okorelost, rdečico ter toploto ob dotiku. Poleg tega se lahko pojavi šibkost ali občutek nestabilnosti v sklepu, pogosto pa tudi pokanje ali prasketanje med gibanjem. V nekaterih primerih je nemogoče popolnoma iztegniti koleno.
Boleče in otečeno koleno se pojavi pri petini svetovnega prebivalstva.
Koleno ima kompleksno strukturo in je eden najbolj obremenjenih sklepov v telesu. Je ključnega pomena za gibanje, in ker je dovzeten za poškodbe, je najpogosteje poškodovan sklep v človeškem telesu. Vseh poškodb kolena ni mogoče preprečiti, vendar lahko poznavanje anatomije kolena in zdravljenja težav pomaga preprečiti morebitne zaplete.
Padci in nezgode pogosto povzročijo različne poškodbe kolenskega sklepa, ki se lahko pojavijo posamezno ali v kombinaciji. Največkrat pride do raztrganin sprednje in zadnje križne vezi, stranske notranje vezi in poškodb meniskusa. Prav tako se lahko izpahne pogačica, ko zdrsne iz svojega ležišča. Močan udarec ob trdo površino lahko povzroči tudi zlom pogačice, kar je izjemno boleče in zahteva daljše okrevanje.
Bolečine v kolenu pa niso vedno posledica poškodb – pogosto so posledica obrabe ali vnetij. Ena najpogostejših težav je artroza kolena (osteoartritis), pri kateri se obrablja sklepni hrustanec. Ta proces povzroča bolečine, zmanjšano gibljivost in včasih otekanje sklepa. Druga pogosta diagnoza je patelofemoralni bolečinski sindrom, ki se kaže kot bolečina v sprednjem delu kolena, zlasti pri hoji po stopnicah ali daljšem sedenju.
Pri športno aktivnih ljudeh se pogosto pojavi tudi preobremenitveni sindrom tetive pes anserinus, ki se prirašča na notranji strani goleni, ter t. i. skakalčevo koleno (patelarni tendinitis), ki prizadene narastišče pogačične vezi. Pri mladostnikih, zlasti športnikih, pa se včasih pojavi Osgood-Schlatterjeva bolezen – vnetje oziroma delno odmrtje kosti na mestu prirastišča pogačične vezi na vrh golenice, ki povzroča bolečino in izboklino pod kolenom.
Ali tudi vi trpite za bolečinami v kolenu? Naročite se na diagnostični pregled v kliniki Medicofit in naredite prvi korak k boljšemu zdravju!
Kolenski sklep je eden največjih in najmočnejših sklepov v človeškem telesu in povezuje stegnenico (femur) z golenico. Pomaga nam stati, se premikati in ohranjati ravnotežje. Skoraj vsako gibanje, pri katerem uporabljamo noge, je odvisno od kolen.
Kolenski sklep je sestavljen iz treh kosti: stegnenice (femur), golenice (tibia) in pogačice (patela). Sklepna glava na stegnenici ima dva močna kostna izrastka, kondila, ki sta prekrita s sklepnim hrustancem. Koleno tvorita dva sklepa: zgibni sklep med stegnom in golenico (tibiofemoralni) in femoropatelarni sklep med pogačico in stegnom (patelofemoralni). Zunanji in notranji meniskus, ki sta znotraj sklepa, delujeta kot blažilca oziroma prenašalca obremenitev. Sta iz vlaknastega hrustančnega tkiva in tvorita povezavo med stegensko kostjo in golenico. Sta dobro oživčena in slabo prekrvljena ter se slabo obnavljata in ob poškodbi povzročata velike bolečine.
Če imate bolečine v kolenu, obiščite strokovnjaka fizioterapije, ki bo diagnosticiral vzrok bolečine in drugih simptomov in predlagal zdravljenje, ki vam bo pomagalo, da se vrnete k običajnim vsakodnevnim opravilom in telesni aktivnosti.
Koleno je eden od sinovijskih sklepov, ki imajo največ svobode gibanja. Sestavljen je iz votline v eni kosti, v katero se prilega druga kost. Konce kosti prekriva spolzek hialinski hrustanec. Sinovijska membrana oziroma vrečka, napolnjena s tekočino, ki maže in ščiti sklep, obdaja prostor med kostmi. To dodatno blaženje pomaga sinovijskim sklepom, da se gibljejo z najmanjšim možnim trenjem.
Zaradi svoje dovršene zasnove kot vrtljivega tečajnega sklepa je koleno sposobno vsak dan prenesti velike in majhne obremenitve. Koleno lahko upognemo do 150° (fleksija) in ga hiperekstenziramo do 10° (ekstenzija). Prav tako ga je mogoče enostavno zasukati navznoter in navzven. Vezi, kite in mišice mu dajejo stabilnost.
Kolenski sklep stabilizira pomemben vezivni aparat. Vezi in ligamenti preprečujejo, da bi se kostne strukture med seboj preveč drgnile. Notranja stranska oz. kolateralna vez (MCL) in zunanja stranska oz. kolateralna vez (LCL) stabilizirata koleno predvsem proti upogibnim obremenitvam v čelni ravnini, kar preprečuje, da bi se koleno zvijalo vstran. Sprednja in zadnja križna vez, ki sta znotraj kolenskega sklepa, pa stabilizirata koleno proti različnim premikom golenice v sagitalni ravnini: sprednja križna vez (ACL) preprečuje, da bi se golenica pomaknila naprej, zadnja križna (PCL) vez pa preprečuje pomik golenice nazaj.
Med gibljivimi strukturami v kolenu so tudi štiri burze – gibljive, elastične »blazinice«, napolnjene s tekočino, ki ščitijo sklep pred trenjem in pritiskom med gibanjem kolena. Vneta burza je lahko zelo boleča. Leži nad pogačico, pred in za patelarnim kitnim narastiščem.
V sprednjem delu kolena je majhna trikotna kost, pogačica, ki deluje kot mehanski vzvod in bistveno izboljša učinkovitost iztega kolena. Usmerja sile v kolenu in ščiti tetive pred preobremenitvami, zato je ključna za normalno gibanje, zlasti pri hoji, teku in skakanju. Brez nje bi morale mišice opraviti veliko več dela za enak gib, kar bi zahtevalo precej večjo stegensko mišico, ki bi imela manjšo funkcionalnost. Brez pogačice najverjetneje sploh ne bi mogli hoditi.
Med pogostimi poškodbami kolen so zvini in nategi, pri čemer se poškodujejo vezi, najpogosteje sprednja križna (ACL) in notranja stranska križna vez (MCL). Do teh poškodb najpogosteje pride pri športih, kot sta nogomet in košarka, in sicer zaradi zasuka, hitre spremembe smeri gibanja ali nepravilnega pristanka ob skoku. Pogosto se ob poškodbi zasliši pok, sledi oteklina. Med simptome zvinov in nategov sodita tudi občutljivost vzdolž sklepne linije in bolečina pri hoji.
Raztrganina meniskusa se običajno pojavi med športom, ko se koleno zvije, zavrti ali pa se posameznik spotakne. Tudi običajna obraba zaradi staranja lahko oslabi meniskus, zaradi česar se med običajnimi vsakodnevnimi dejavnostmi natrga že ob preprostem nerodnem obratu. Simptomi raztrganine so bolečina, okorelost, oteklina, zablokiranost in zmanjšan obseg gibanja.
Zlom najpogosteje povzročijo padci, prometne nesreče in trki med športom. Najpogostejša zlomljena kost v kolenu je pogačica.
Najpogostejša poškodba zaradi preobremenitve je »tekaško koleno«. To je splošen izraz, ki se nanaša na več motenj, vključno s sindromom patelofemoralne bolečine. Ta boleča stanja so pogosta pri tekačih in kolesarjih. Bolečina se pojavi za ali okoli pogačice in se lahko širi v stegno ali golen ter se poslabša z aktivnostjo.
Vse poškodbe kolena mora čim prej pregledati zdravnik. Osnovno zdravljenje običajnih poškodb kolena vključuje počitek, led, dvigovanje noge in analgetik brez recepta. Vrnitev k običajnim dejavnostim mora biti postopna. V nekaterih primerih, na primer pri raztrganinah sprednje križne vezi (ACL), je nujna artroskopska operacija.
Pri hitrejšem okrevanju nam lahko močno pomaga fizioterapija. Brez ustrezne rehabilitacije imamo lahko dolgotrajne težave s poškodovanim kolenom. Cilj zdravljenja je obnoviti stabilnost, moč in gibljivost.
Lokacija bolečine v kolenu – spredaj, zadaj, na notranji ali zunanji strani sklepa – in intenzivnost bolečine sta odvisna od vzroka težave, zato natančno določanje lokacije zdravniku pomaga določiti vzrok težav.
Bolečina nad sprednjim delom kolena običajno izvira iz območja, kjer se tetiva kvadricepsa pripenja na pogačico. Ta tetiva povezuje štiri velike stegenske mišice s kolenom in je ključna za iztegovanje noge. Eden pogostejših vzrokov za bolečino je tendinitis tetive kvadricepsa, do katerega pride zaradi draženja, preobremenitve ali poškodbe te tetive.
Druga možna težava je patelofemoralni artritis, ki prizadene spodnji del pogačice in žleb na stegnenici, po katerem se premika. Ko se obrabi sklepni hrustanec, ki prekriva kosti, pride do trenja med kostmi, kar povzroča bolečino in vnetje.
Bolečina pod ali ob straneh pogačice je lahko posledica sindroma preobremenitve stranskega dela pogačice. Do tega pride, kadar pogačica ne drsi pravilno po svoji poti, kar povzroča povečan pritisk na njeno zunanjo stran. Stanje se pogosto poslabša pri ponavljajočih se gibih, kot je hoja po stopnicah.
Ne nazadnje pa je treba omeniti tudi sinovitis, vnetje sinovijske membrane, ki obdaja kolenski sklep. Povzroča ga preobremenitev ali poškodba, lahko pa tudi bolezenska stanja, kot sta artritis in putika. Vnetje vodi do nabiranja krvi v sklepu, zadebelitve membrane in bolečine. Če se ne zdravi ustrezno, lahko povzroči kronične težave.
Bolečina v kolenu, še posebej spredaj ali znotraj sklepa, ima lahko več različnih vzrokov. Pogosta težava je poškodba sprednje križne vezi (ACL), ki zagotavlja stabilnost kolena in nadzoruje gibanje naprej in nazaj. Do poškodbe pride zaradi zasuka, čezmerne iztegnitve ali nenadnega pritiska. Značilni simptomi so bolečina, slišen »pok«, oteklina in nestabilnost sklepa.
Še en pogost vzrok je patelofemoralni bolečinski sindrom (znan tudi kot tekaško koleno), ki povzroča topo bolečino okoli pogačice in na sprednjem delu kolena. Izvira iz obrabe ali nepravilnega položaja pogačice. Sorodna težava je hondromalacija pogačice, pri kateri se hrustanec pod pogačico zmehča in razgradi, kar povzroča bolečino in občutek drgnjenja.
Patelofemoralni artritis nastane, ko pogačica ne teče pravilno po svojem žlebu v stegnenici, kar povzroči obrabo hrustanca in stik kosti, to pa vodi v artritične bolečine. V primeru delnega izpaha pogačice, denimo ob zasuku ali poškodbi, je bolečina ostra, spremljata jo oteklina in nestabilnost.
Tendinitis pogačične vezi (patelarni tendinitis) je posledica čezmerne obremenitve vezi, ki povezuje pogačico z golenico in povzroča pekočo bolečino tik pod pogačico. Pri otrocih in mladostnikih je pogosta Osgood-Schlatterjeva bolezen, vnetje rastne plošče pod kolenom, kjer se pripenja patelarni ligament. Pojavijo se občutljivost, oteklina in občutek napetosti.
Podobna težava pri mladostnikih je Sinding-Larsen-Johanssonov sindrom, ki prav tako vključuje vnetje v območju narastišča pogačične vezi, a nekoliko višje – pod pogačico. Spremljata ga bolečina in občutljivost.
Burzitis je vnetje burze, tekočinske vrečke, ki zmanjšuje trenje med kostmi in mehkim tkivom. Če se burza pred kolenom vname, pride do otekline, bolečine in topega nelagodja. Osteoartritis je degenerativna bolezen, pri kateri se sklepni hrustanec razgradi, sinovijska tekočina pa izgubi svojo funkcijo. To povzroča bolečino, togost in sčasoma tudi omejeno gibljivost.
Vnetje, bolečino, togost in okvarjeno funkcijo sklepa povzročajo tudi vnetne revmatične bolezni sklepov, kot so revmatoidni artritis, putika ali lupus.
Bolečina na zunanji strani kolena je redkejša kot bolečina na notranji strani, a kadar se pojavi, je lahko zelo moteča in ima več različnih vzrokov. Eden od njih je tendinitis stegenske mišice, pri katerem gre za vnetje tetive zadnje stegenske mišice (biceps femoris), ki poteka po zunanji strani stegna do zadnjega dela kolena. Do bolečine lahko pride tudi zaradi sindroma iliotibialnega trakta, vnetja močne vezivne strukture, ki povezuje medenico in golenico. Ta sindrom pogosto prizadene tekače in kolesarje, bolečina pa se običajno čuti na zunanji strani kolena, včasih celo v smeri kolka.
Drugi možni vzrok je poškodba lateralnega kolateralnega ligamenta (LCL), vezi, ki poteka po zunanji strani kolena. Do poškodbe pride ob udarcu ali zasuku kolena. Še ena pogosta težava je raztrganina lateralnega meniskusa, kjer gre za poškodbo polmesečastega hrustanca v sklepu. Simptomi so nenadna bolečina, oteklina in zmanjšana sposobnost hoje. Če se znotraj meniskusa nabere sklepna tekočina, lahko to povzroči Bakerjevo cisto, ki pritiska na tkiva in povzroča bolečino ali pekoč občutek.
Pri starejših ljudeh je lahko vzrok tudi osteoartritis, obraba hrustanca na zunanji strani kolena, kar vodi do bolečine, zmanjšane gibljivosti in nastanka kostnih izrastkov. Redkejši, a resni poškodbi sta izpah zgornjega tibiofibularnega sklepa, ki lahko povzroči mravljinčenje ali otopelost, ter zlom zgornjega dela golenice, ki vključuje sklepno površino in pogosto tudi okoliške živce in žile.
Vse naštete težave zahtevajo natančno diagnozo in pogosto sodelovanje ortopeda, fizioterapevta in v nekaterih primerih tudi kirurga.
Kadar bolečina v kolenu traja dlje kot 14 dni, je obisk diagnostične terapije nujen.
V kliniki Medicofit so razvili specializirane rehabilitacijske protokole, ki vašemu kolenu povrnejo polno moč in gibalno funkcijo.
V kliniki Medicofit pacienta vodijo od diagnostike in fizioterapije do kineziologije. Izvajajo aktivno fizioterapijo in individualne obravnave, ki trajajo 90 minut.
Vsako fizioterapevtsko zdravljenje se začne z diagnostično terapijo, kjer fizioterapevt pridobi vpogled v vzroke nastanka bolezni, simptome in omejitve vašega telesa. Diagnostični pregled se začne z uvodnim pogovorom, ko pacient pove, kdaj so se bolečine v kolenu prvič pojavile in kako dolgo trajajo. Fizioterapevt klinike Medicofit opravi fizični pregled telesa, meritve gibljivosti in artrokinematike ter meritve mišične moči, ki omogočajo vpogled v mišično moč, vzdržljivost in sorazmerje v njihovem delovanju.
Oceni tudi obremenilno kapaciteto kolena in biomehaniko hoje, izvede funkcionalne teste, v nekaterih primerih pa svetuje diagnostično slikanje, kot so rentgen, magnetnoresonančno slikanje in ultrazvočna preiskava, s katerimi določi obširnost poškodbe in izključi diferencialne diagnoze. Potem zastavi individualni fizioterapevtski program, ki je usmerjen blaženje simptomov in odpravo vzroka nastanka bolečin v kolenu.
Brez specialistične rehabilitacije za bolečine v kolenu lahko bolečina postane kronična in vodi v kompenzacijska gibanja, kar povzroča prezgodnjo degeneracijo kolenskega sklepa.
Strokovnjaki fizioterapije med akutno fizioterapijo izvajajo manualno terapijo, sklepno mobilizacijo, prečno frikcijo, terapijo prožilnih točk in miofascialno sproščanje. S tem zmanjšajo mišično napetost, povečajo obseg gibljivosti v kolenu in zmanjšajo bolečine v kolenu.
Pri delu uporabljajo najsodobnejše naprave za diamagnetoterapijo PERISO, TECAR Wintecare terapijo, visokoenergijski Summus laser, globinske udarne valove in visokotonsko elektrostimulacijo HiTop.
Ključnega pomena je izvajanje prilagojene specialne terapevtske vadbe za vsakega pacienta posebej, njegovo poškodbo in zahteve vsakodnevnih obremenitev.
Po uspešno zaključeni fizioterapevtski fazi se zdravljenje nadaljuje v kineziološko fazo, ki izboljša proprioceptivne sposobnosti obeh kolen in omogoča izvajanje motorično kompleksnejših nalog.
Pred zaključkom zdravljenja bolečine v kolenu se opravi biomehanska analiza vzorcev telesa in testna baterija za koleno, ki prikaže gibalno učinkovitost in napredek zdravljenja.
Primer uspešnega zdravljenja bolečin v kolenu
Kliniko Medicofit je zaradi bolečin v desnem kolenu, ki so se prvič pojavile pred približno štirimi leti, obiskal 43-letni Jože, po poklicu pisarniški delavec. Vzrok za pojav bolečin je bil padec na koleno oziroma pogačico. Le te so spontano izzvenele v naslednjih tednih. V zadnjih dveh mesecih so se bolečine vrnile. Prisoten je bil tudi občutek nestabilnosti.
Gospod je poudaril, da so se mu bolečine pojavljale na medialni in lateralni strani pogačice, pri čemer so bile najbolj očitne pri hoji po klancu ali stopnicah navzdol. Mravljinčenje ali izžarevanje bolečine je gospod zanikal. Po pridobljeni anamnezi je specialist fizioterapevt opravil celovit diagnostični pregled. Ugotovljena je bila minimalno zmanjšana gibljivost v smeri upogiba kolena, medtem ko je bila pomičnost desne pogačice blago povečana v primerjavi z levo. Test pritiska pogačice je sprožil bolečino in neprijeten občutek.
Klinična slika je nakazovala na degenerativne spremembe patelofemoralnega sklepa in sklepno nestabilnost. Specialist fizioterapevt je indiciral 10-tedensko celostno fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje.
V sklopu zdravljenja so se v uvodni fazi uporabljali postopki za zmanjšanje akutnih simptomov. Ti so vključevali TECAR terapijo, manualno terapijo za izboljšanje gibljivosti in osnovne fizioterapevtske vaje za izboljšanje stabilizacije sklepa kot tudi gibljivosti pogačice. Do izboljšanja klinične slike je prišlo že po petih terapijah. V skladu s tem je sledil prehod v kineziološko fazo zdravljenja.
Specialist kineziolog je za gospoda Jožeta pripravil individualen načrt vadbe, ki je vključevala vaje za krepitev ekstenzorjev in fleksorjev kolena z namenom doseganja normativov mišične moči. Prav tako se je izvajala specialna vadba za izboljšanje proprioceptivnih sposobnosti. Pred zaključkom zdravljenja je bila izvedena še biomehanska analiza vzorca hoje.
Ob koncu zdravljenja je gospod izkazal očiten napredek v moči ključnih mišičnih skupin. V skladu s tem je poročal o odsotnosti bolečine in izboljšanem sklepnem občutku. Ker se je gospod Jože zavedal potencialnega tveganja, ki bi ga prinesla neaktivnost, se je odločil za vključitev v program dolgoročne osebne vadbe za ohranjanje preventivne mišične moči.
V kliniki Medicofit, ki ponuja najsodobnejše neinvazivne metode zdravljenja, se pacienti lahko udeležijo tudi postkineziološkega programa. To je specialna vadba za koleno in krepitev celotnega telesa, kar preprečuje ponovitev starih poškodb in nastanek novih.
Naročnik oglasne vsebine je Medicofit