V Piranu mečejo milijone stran
O nujnosti antidemokratične klavzule.
Odpri galerijo
FOTO: Matej Družnik
Na včerajšnji dan pred 230 leti je padla Bastilja, pozneje so Ludviku XVI. odrezali glavo in zatem je Napoleon prišel do Ilirskih provinc. Burni časi pa se kar nadaljujejo. Prejšnji teden so se sestali svetniki štirih občinskih svetov in povzdignili glas. Saj jim resno grozi, da bodo ostali brez vode. In to v državi, ki se pogosto utaplja v njej. Ker so povsem nedolžno sejo štirih občinskih svetov poimenovali »prvi istrski parlament«, so nekateri slovenski nacionalisti dobili »ošpice« in rohneli po parlamentu, da se v Istri najbrž pripravljajo na odcepitev.
To, da bi se Istrani radi odcepili, je vsaj 40 let stara narodna, ki je šla od ust do ust, potem ko so Istrani začeli iskati izgovore za svoje nesposobnosti, da so vsega slabega krivi v Ljubljani ali Bruslju (prej v Beogradu). Toda, najprej je treba samozagledance s spominom zlate ribice opomniti, da niti približno ni šlo za prvo takšno odločanje občinskih svetnikov, saj so se sestajali še pred osamosvojitvijo in tudi v prvih petnajstih letih po njej. Je pa navdušenje za sodelovanje med Istrani uplahnilo, ko je, kakšno »naključje«, koprske vajeti trdneje zagrabil Boris Popovič. In predvsem: veliko bolj prismojene, kot jim jih drugi, si jih kuhajo Istrani sami, kajti v primeru Jernejevega kanala tokrat ministri niso nič več krivi.
Piranski svetniki namreč v četrtek ponoči niso izglasovali projekta, s katerim bi od EU pridobili 2,5 milijona evrov za ureditev ribiškega pristanišča ob izlivu Jernejevega kanala in končno začeli urejati kanal. Pirančani so menda edini, ki pravijo: »Mi ne rabimo podarjenega evropskega cvenka. Mi smo boljši, pametnejši, ekološko naprednejši.« Pojdite pogledat ta Jernejev kanal in to skrpucalo od piranske naprednosti na Seči in sami presodite!
Pirančani so nazoren dokaz, da demokracija res ni za vse. In da bo treba v ustavi sprejeti antidemokratično klavzulo, ki bo dovoljevala pravico do demokracije samo ljudem zdrave pameti. Težava je le v tem, kdo bo izdajal potrdila zanjo.
V normalnih okoliščinah bi moral župan, ki mu ne bi uspelo s ceste pobrati ponujenih 2,5 milijona evrov, zato da nekaj uredi v svojem kraju, ponuditi svoj odstop. Še posebno ker so proti glasovali celo njegovi podžupani. Če mu ne uspeva uresničevati obljub, potem mora stopiti na plan in se najresneje »posvetovati« s tistimi, ki so mu zaupali ali ne zaupali svoj glas. Pri tem se ne more več izgovarjati, da so za katastrofalne odločitve v občini odgovorni nedorasli svetniki (kar so sicer res). Župan je objektivno odgovoren tudi zanje.
Podobno so v Piranu nedavno zavrnili evropski denar za kolesarsko pot na Fizinah. Pot med Fieso in Piranom je zaradi dela na klifu zaprta sredi glavne turistične sezone. Turisti iz Fiese so izgubili lepo pot do Pirana. Meščani so izgubili dostop do svoje zelene oaze. Kopalci so izgubili en kilometer obale za kopanje. Čeprav Piran nima ravno obale na pretek, da se kar tako lahko odpove kilometru naravne plaže. Povrhu vsega občina dovoljuje gradbena dela sredi sezone, čeprav so po občinskem statutu prepovedana. In v županovem kabinetu so se pridušali, da se to ne bo zgodilo.
Zaradi takih stvari bi morali odstopati župani, direktorji, ministri in premieri. Zaradi železniške nesreče, na primer, zaradi neskončnih zastojev na cestah, zato ker Slovenija ni sposobna oddati javnega naročila za predor Karavanke v času, ko sosednja država tak predor zgradi. Ste slišali morda Marjana Šarca, da bo odstopil, če ne bomo v enem mesecu oddali del? Ne. V Sloveniji ne bi odstopali. Morda bi odstope zahtevali zaradi napačno izrečenih besed, zaradi stila, osebnega pogleda, zaradi hoje, zaradi čudnega obnašanja v diplomaciji ... Če pa zavrnemo evropski denar, če ne zgradimo vodovoda ali predora, če nismo sposobni oddati niti navadnega javnega naročila ... Ne, za takšne »neumnosti« pa v Sloveniji ni mogoče sprožiti resne razprave o odstopu.
Mimogrede: ste na vladi morda pomislili, da bi dela za slovensko polovico predora oddali kar Avstrijcem, tistim, ki so že v cevi in bodo kmalu opravili delo? Samo papirje je treba zrihtati in prihodnje leto bi bil predor prevrtan. Je kdo pomislil, da bi v Piranu uvedli prisilno občinsko upravo? Kje pa! Niti predlagati si ne upam. Zakaj pa imamo sicer slovensko državo, če ne zaradi te neskončno široke pahljače izjemnih vaških posebnosti. Evropski biser, da malo takšnih.
To, da bi se Istrani radi odcepili, je vsaj 40 let stara narodna, ki je šla od ust do ust, potem ko so Istrani začeli iskati izgovore za svoje nesposobnosti, da so vsega slabega krivi v Ljubljani ali Bruslju (prej v Beogradu). Toda, najprej je treba samozagledance s spominom zlate ribice opomniti, da niti približno ni šlo za prvo takšno odločanje občinskih svetnikov, saj so se sestajali še pred osamosvojitvijo in tudi v prvih petnajstih letih po njej. Je pa navdušenje za sodelovanje med Istrani uplahnilo, ko je, kakšno »naključje«, koprske vajeti trdneje zagrabil Boris Popovič. In predvsem: veliko bolj prismojene, kot jim jih drugi, si jih kuhajo Istrani sami, kajti v primeru Jernejevega kanala tokrat ministri niso nič več krivi.
Piranski svetniki namreč v četrtek ponoči niso izglasovali projekta, s katerim bi od EU pridobili 2,5 milijona evrov za ureditev ribiškega pristanišča ob izlivu Jernejevega kanala in končno začeli urejati kanal. Pirančani so menda edini, ki pravijo: »Mi ne rabimo podarjenega evropskega cvenka. Mi smo boljši, pametnejši, ekološko naprednejši.« Pojdite pogledat ta Jernejev kanal in to skrpucalo od piranske naprednosti na Seči in sami presodite!
Pirančani so nazoren dokaz, da demokracija res ni za vse. In da bo treba v ustavi sprejeti antidemokratično klavzulo, ki bo dovoljevala pravico do demokracije samo ljudem zdrave pameti. Težava je le v tem, kdo bo izdajal potrdila zanjo.
V normalnih okoliščinah bi moral župan, ki mu ne bi uspelo s ceste pobrati ponujenih 2,5 milijona evrov, zato da nekaj uredi v svojem kraju, ponuditi svoj odstop. Še posebno ker so proti glasovali celo njegovi podžupani. Če mu ne uspeva uresničevati obljub, potem mora stopiti na plan in se najresneje »posvetovati« s tistimi, ki so mu zaupali ali ne zaupali svoj glas. Pri tem se ne more več izgovarjati, da so za katastrofalne odločitve v občini odgovorni nedorasli svetniki (kar so sicer res). Župan je objektivno odgovoren tudi zanje.
Podobno so v Piranu nedavno zavrnili evropski denar za kolesarsko pot na Fizinah. Pot med Fieso in Piranom je zaradi dela na klifu zaprta sredi glavne turistične sezone. Turisti iz Fiese so izgubili lepo pot do Pirana. Meščani so izgubili dostop do svoje zelene oaze. Kopalci so izgubili en kilometer obale za kopanje. Čeprav Piran nima ravno obale na pretek, da se kar tako lahko odpove kilometru naravne plaže. Povrhu vsega občina dovoljuje gradbena dela sredi sezone, čeprav so po občinskem statutu prepovedana. In v županovem kabinetu so se pridušali, da se to ne bo zgodilo.
Zaradi takih stvari bi morali odstopati župani, direktorji, ministri in premieri. Zaradi železniške nesreče, na primer, zaradi neskončnih zastojev na cestah, zato ker Slovenija ni sposobna oddati javnega naročila za predor Karavanke v času, ko sosednja država tak predor zgradi. Ste slišali morda Marjana Šarca, da bo odstopil, če ne bomo v enem mesecu oddali del? Ne. V Sloveniji ne bi odstopali. Morda bi odstope zahtevali zaradi napačno izrečenih besed, zaradi stila, osebnega pogleda, zaradi hoje, zaradi čudnega obnašanja v diplomaciji ... Če pa zavrnemo evropski denar, če ne zgradimo vodovoda ali predora, če nismo sposobni oddati niti navadnega javnega naročila ... Ne, za takšne »neumnosti« pa v Sloveniji ni mogoče sprožiti resne razprave o odstopu.
Mimogrede: ste na vladi morda pomislili, da bi dela za slovensko polovico predora oddali kar Avstrijcem, tistim, ki so že v cevi in bodo kmalu opravili delo? Samo papirje je treba zrihtati in prihodnje leto bi bil predor prevrtan. Je kdo pomislil, da bi v Piranu uvedli prisilno občinsko upravo? Kje pa! Niti predlagati si ne upam. Zakaj pa imamo sicer slovensko državo, če ne zaradi te neskončno široke pahljače izjemnih vaških posebnosti. Evropski biser, da malo takšnih.
