Pojdi z menoj v toplice – in še marsikam

Prvo napotilo: če z avtoceste iz smeri Ljubljane zavijemo pri prvem izvozu za Mursko Soboto, na desni zaslutimo Soboško jezero, kjer sta tudi interaktivni doživljajski park in paviljon Expano. Tako nas v turistično paleto regijskega središča Murske Sobote z okolico, recimo temu Pomurje, varno zapelje Dejan Fujs, strokovni sodelavec za turizem Zavoda za kulturo, turizem in šport v Murski Soboti. V paviljonu streljaj od mesta je v arhitekturni izvrstnosti predstavljeno Pomurje v malem. Digitalno podprt, zgoščen vpogled v kulturne, zgodovinske in etnološke regijske profile. Razstavni del atraktivno popelje v svet pomurskih doživetij, v turističnoinformacijskem centru vam pomagajo pri odkrivanju regije, kaj vas čaka v gostilnici, verjetno veste. Da ne pozabimo: ko temperature dovoljujejo, se je v jezeru moč kopati.

Po Expanu nas pot vodi do mesta, kjer je pomembna Slovenska ulica z večino zgradb secesijskega sloga, »ena najpomembnejših je nekdanja mestna hranilnica, prva soboška banka, zdaj so v njej administrativno-upravni prostori«. Čebelice na fasadi, kakor si jih je zamislil arhitekt Laszlo Takacs, v onem času Prekmurje še ni bilo del Slovenije, so s shranjevanjem medu ponazarjale, kako pomurski kmetje in obrtniki v banki hranijo svoj denar.

Dve religiji

Hotel Zvezda, nekdaj hotel Dobrai, namenjen mu je tudi roman pisatelja Dušana Šarotarja, je pomemben, ker so leta 1919 z njegovega balkona razglasili prekmursko republiko, trajala je le dva tedna. Tu je katoliška cerkev sv. Nikolaja, na drugi strani je evangeličanska cerkev Martina Luthra, »ki ima to čast, da stoji nasproti soboškega gradu«. Dvorec je nastal v 16. stoletju, mesto se v listinah omenja v srednjem veku, v gradu, ki stoji sredi enega najlepših mestnih parkov v Sloveniji, pa je tudi Pomurski muzej, kjer spoznamo zgodovino mesta in celotnega Prekmurja.

Izhodišče za obisk Pomurja so običajno topliške radosti. FOTO: arhiv Terme 3000

Poleg stavbnih znamenitosti Murska Sobota ponuja festivale, prireditve, »pravijo, da je Sobota mesto doživetij, energij, nikakor ni več zaspana«, za kakršno je veljala nekoč. Spomladi in poleti je festival ulične kulinarike, imajo soboške dneve, ko se v grajskem parku in dvoranah dogajajo koncerti, gledališke predstave, tu je soboško poletje, ko na trgu kulture, tako se imenuje, ker sta tam tudi knjižnica in galerija, prirejajo koncerte različnih glasbenih zvrsti.

Nekoč je v mestu kraljeval hotel Diana, sam se še spomnim tamkajšnjih šamšnit. Pomemben je bil, izvem, ker so italijanski lovci v Prekmurje hodili lovit fazane, brinjevke na Krasu jim niso zadoščale. Hotel je zdaj zaprt, prazen, deluje zgolj lokalček, nekdanje slaščičarne, mestnega ponosa, ni več, je pa v Murski Soboti veliko drugih lokalov in restavracij.

Toplice z zaledjem

Po informacije širšega območja se odpravimo v TIC Moravske Toplice. Kraj je šest kilometrov oddaljen od Sobote, občina pa obsega 28 zalednih vasi, ki prirejajo številne turistične prireditve. Pogovarjam se s strokovno sodelavko Janjo Bürmen, ki pove, kako promovirajo vsa doživetja, aktivnosti, nastanitve, gostinstvo, male obrtnike ...

V Moravskih Toplicah je več kot dvajset gastronomskih ponudnikov, gostincev, predstavljeni so na kulinaričnem zemljevidu. V tamkajšnjem TIC si zelo veliko gostov izposodi kolesa, običajna, treking, električna pa tudi električne skiroje, vozni park se vsako leto širi. Tudi v tem kraju se začenja Poletje v Moravskih Toplicah z 22 glasbenimi dogodki. Naj vas ne preseneti (metaforično) sopihanje turističnega vlakca, ture se določajo sproti, gre seveda za panoramsko užitkarjenje. V Moravskih Toplicah imajo tudi poletno turistično tržnico, kjer se predstavljajo lokalni ponudniki živil in rokodelstva. V Filovskem gaju drugo leto zapored prirejajo dneve poezije in vina v sodelovanju z založbo Beletrina.

Moravske Toplice so turistično najbolj privlačne, kot izhaja že iz njihovega imena, zaradi term. Gostje prihajajo v Terme 3000 in Terme Vivat in resnici na ljubo je vse turistično žitje zavezano obiskovalcem toplic. Terme 3000 so večje, imajo dosti toboganov, notranje bazene, bogato velnes ponudbo, so bolj za otroke, razposajence, adrenalinske navdušence. Tam so hoteli Livada, Ajda in Termal. Terme Vivat so zasebne, manjše, mirnejše in bolj intimne. Od letos imajo enako imenovani petzvezdični hotel Vivat. Julija in avgusta je gostov največ, v regiji pa gradi vse več butičnih prenočitveno-gostinskih ponudnikov.

Zacumprano in Sladko

Kam vse pa se lahko odpravimo, ko imamo dovolj vodnih užitkov? Zelo zanimiva je 30-kilometrska kolesarska krožna pot Zacumprala si me, ki je ravninska in večinoma poteka po kolesarski stezi. Lahko ji sledite mobilno, pa tudi na oko je lepo označena. Bogojina, Filovci, Strehovci, Dobrovnik, Bukovniško jezero, Bukovnica, Tešanovci in nazaj na izhodišče, to so postaje. Malo bolje pripravljene pa čaka Goričko, zlasti 42-kilometrska krožna Sladka pot. Ta ni v kaki zapuščeni tundri, nak, ob njej je veliko gostincev in lokalnih ponudnikov. Ti nas pričakajo z bučnim oljem, mesninami, zelišči, čaji, ajdovo kašo, moko, domačimi sokovi, pecivom, večina kmetov ima doma tudi prodajalno. Pretežno gre za poljedelce, vinarje, gospodinje imajo svoje vrtove, vse je pridelano in predelano doma.

Kdor je lačen gastronomskih užitkov, v Pomurju pride na svoj račun. FOTO: Jure Banfi

Kaj pa z avtom? Če smo v času obiska Pomurja bolj kulturno naphani, obiščemo rimskokatoliško bogojinsko cerkev, ki je delo slovitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Ker je njena zunanjost snežno bela, jo domačini toplo imenujejo bela golobica. Stroka meni, da gre za eno zanimivejših arhitektur prve polovice 20. stoletja in brez dvoma najznamenitejše svetišče Prekmurja. Tudi majhno okroglo svetišče, rotunda v vasici Selo na obrobju vzhodnega Goričkega, ima med prekmurskimi umetnostnimi spomeniki in tudi širše posebno vlogo.

Bela golobica in druge Plečnikove sledi v Prekmurju

Nastala naj bi pred prvo polovico 13. stoletja, legenda uči, da naj bi cerkev sprva pripadala templjarjem. V Selu ima TIC Moravske Toplice pisarniško izpostavo, v rotundi imajo vodene oglede s pomočjo tehnologije AR, navidezne resničnosti, ki uporabniku omogoča, da s pomočjo kamere na mobilni napravi ali posebnih očal v resničnem okolju vidi virtualne oziroma navidezne elemente.

Tudi po kopanju in sončenju poskrbimo za nego kože. FOTO: Leon Vidic

Tiste bolj v naravo usmerjene bosta gotovo pritegnili dve naravoslovni poti, Pot po močvari v Lončarovcih in Pot metuljev v Motvarjevcih, ki promovirata zaščitene rastlinske in živalske vrste. V Kančevcih si je moč ogledati razstavo živalc, ki niso ne miši ne tiči, torej netopirjev. Vsak mesec imajo dan odprtih vrat, po dogovoru si jo lahko ogledate kadarkoli. To je prva razstava netopirjev na Slovenskem.

V Dobrovniku je tropski vrt v malem, vrt tropskih rastlin. Energijo za ogrevanje mu daje termalna voda, poleg številnih botaničnih vrst orhidej pa gostje občudujejo zanimive tropske in subtropske rastline z vsega sveta.

Na jezeru

In Bukovniško jezero? Je akumulacijsko in leži južno od naselja Bukovnica na jugovzhodu Goričkega. Ojezerjenje je bilo sprva namenjeno ribogojništvu, pozneje pa sta se tu razvila še ribolov in športni ribolov. Jezero leži med kostanjevo-bukovimi gozdovi in je pomemben razmnoževalni habitat dvoživk. V njem uspevata tudi ogroženi rastlini žabji šejek in vodni orešek. Na območju Bukovniškega jezera sicer najdemo več kot tristo rastlinskih vrst.

Tako rekoč v vsaki vasi so seveda štorklje, v središču Velike Polane, rojstnem kraju realističnega pisatelja Miška Kranjca, pa imajo svojo deželo. V parku rastejo različne avtohtone rastlinske in drevesne vrste, travniško rastje, bela vrba, hrast dob, šipek, topol, črna jelša. Vasi Velika in Mala Polana se ponašata tudi z naslovom evropska vas štorkelj, leta 1999 jima ga je podelila evropska fundacija Euronatur. Vasi imata največ gnezdišč bele štorklje v Sloveniji. Okolje jim ponuja več kot dovolj hrane, za njihovo dobrobit pa so zaslužni kmetje, ki negujejo močvirne travnike in potočja, zato se vsako vračajo v te kraje. O tem, kaj so nekoč govorili, da prinašajo štorklje, ne bi podrobneje.

Lahko pa se tozadevno navežemo na Otok ljubezni, naravni otok na reki Muri v vasi Ižakovci, priljubljeno izletniško točko. Otok naj bi dobil svoje ime, ker so se tam kopali zlasti zaljubljenci, tudi grajska gospoda.

Še nekaj korakov do rotunde v Selu. FOTO: Jošt Gantar

In zanimivosti za naše največje bogastvo, otroke? Tu je gotovo na prvem mestu doživljajski park Vulkanija, kjer lahko doživite izbruh in potujete v globino goričkega vulkana, skozi zgodovino Zemlje in po geoloških značilnostih. Čaka vas maskota, krtek Oli, ki ves čas koplje rove in išče poti, po katerih se boste sprehodili.

V Muzeju na prostem Filovci so ponosni na preplet tradicionalne lončarske obrti, avtohtone arhitekture panonske hiše in bogate kulturne dediščine lončarstva. Lončarska vas Filovci je bila kot zavod in muzej ustanovljena leta 2005. Tamkajšnje lončarjenje sega daleč v zgodovino, upoštevaje mojstre, ki »so lončarili v tem panonskem prostoru in so se njihova imena izgubila, tiste, ki so zapisani od 18. stoletja dalje v pisnih arhivskih virih, in vse tiste, ki še živijo v spominjanju starejših Filovčarjev,« je uradno zapisano.

Na kolo ali na pohod

Če poiščemo srž, zaradi katere Pomurje obiskujejo gostje iz vse Slovenije in seveda tujine, družine, pari, seniorji in športni navdušenci, bi na prvo mesto postavili terme, tem pa enakovredno sledita kolesarstvo in pohodništvo. Zgolj v občini Moravske Toplice je 250 kilometrov označenih kolesarskih poti. Pomurje vam ponuja mir in čudovito naravo. Ne gre več za turiste, ki bi prišli, se zgolj namakali v termah in lenarili, če se že namočijo, gredo potem tako ali drugače lahkih nog naokrog. Tu gostje uživajo v čarih podeželja.

Z Vinariuma se vidi zelo daleč, do Pirana žalibog ne. FOTO: Jože Pojbič

V tem preseku je gotovo kaj nehote spuščenega, nikakor pa ne smemo pozabiti na skoraj vse obsegajoči pogled. Razgledni stolp Vinarium Lendava je visok 53,5 metra s 360-stopinjskim razgledom na razgibano pokrajino, ki sega od Lendavskih goric do porečja Mure, na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Je prekmurski poet, bard, lagal v verzu, v katerem poje nekaj o pogledu z Goričkoga f Piran? Ne, samo pesniške svobode se je oprijel.

V Ižakovcih je novo mlinsko kolo, na Muri lahko raftate, dokležovsko društvo čolnarjev pa ponuja organizirane spuste po reki, ki so lepo doživetje. V Pomurju se dogaja. Preverite.