Ker dolguje državi, denarja ne bo dobil
Gregor Britovšek, obsojen za vpletenost v umor Matjaža Volka, iztožil odškodnino za neustrezne razmere v priporu, a zgolj na papirju
Odpri galerijo
Sodišče je Gregorju Britovšku prisodilo odškodnino za čas, ko je bil v sobi s petimi sopriporniki. Foto Marko Feist
Ljubljana – Gregor Britovšek iz Topolšice je bil kot naročnik krutega umora 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka pravnomočno obsojen na 30 let zapora. Pred tem je slabo leto prestal v priporu in zaradi neustreznih razmer na ljubljanski Povšetovi tožil državo. Višje sodišče je prvotno odškodnino 3750 evrov znižalo na 2700 evrov. A dejansko od države ne bo dobil niti centa.
Britovšek je bil v priporu na ljubljanski Povšetovi od 5. februarja 2011 do 26. januarja 2012, kjer so bile bivalne razmere, kot trdi v tožbi, ki jo je vložil njegov pooblaščenec odvetnik Velimir Cugmas, skrajno »nečloveške in ponižujoče«, kar je ugotovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ko je odločalo v podobnih tožbah. V 18 kvadratnih metrov veliki celici št. 115 se je stiskal s še petimi priporniki, z upoštevanjem pohištva in sanitarij pa je bilo uporabnega prostora v resnici nekaj več kot sedem kvadratnih metrov, zase je imel na voljo pičlega 1,24 kvadratnega metra proste gibalne površine. Evropski odbor za preprečevanje mučenja Sveta Evrope je sedem kvadratov opredelil kot standard minimalne površine za zaprtega, kar je približen in zaželen okvir za zaporniško celico, ta standard pa upošteva tudi ESČP pri svojih odločitvah.
V »svoji« celici naj bi v povprečju preživel nekaj več kot 21 ur na dan, brez urejenega prezračevanja, klimatske naprave, zaradi česar je bila poleti neznosna vročina, motilo ga je smrčanje, zakajenost in vohanje neprijetnih vonjav, je našteval. Pripornikom so sicer dovolili namestiti ventilatorje, a na lastne stroške. Zaporska uprava je dovolila prezračevanje sob zgolj v času, ko so bili priporniki na sprehodu. Vendar le, če so celico zapustili vsi.
Vztrajal je, da prenatrpani prostori pomenijo omejeno in nehigienično nastanitev, pomanjkanje zasebnosti, preobremenjeno zdravstveno oskrbo, zmanjšanje dejavnosti zunaj sob zaradi pomanjkanja osebja pa pomeni povečano napetost in s tem povečano nasilje za rešetkami. A so navedbe o nehigienčnih prostorih in slabi zdravstveni oskrbi po mnenju sodišča nedokazane, prav tako so nekonkretizirane trditve o povečanem nasilju zaradi prenatrpanosti. Je pa sodišče ugotovilo, da je imel posamezni pripornik, ko jih je bilo v sobi šest, na voljo 2,68 kvadratnega metra (in ne zgolj 1,24, kot trdi Britovšek), kar nikakor ni primerno. »Stiska in težke razmere so v tem primeru presegle neizogibno raven trpljenja in predstavljajo poseg v ustavno pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva.«
Okrožno sodišče je Britovšku kot primerno plačilo za duševne bolečine zaradi neustreznih razmer v priporu prisodilo 3750 evrov in mu naložilo plačilo pravdnih stroškov države v višini 1326 evrov, ker pa je Britovšek dolžan državi 9695 evrov za sodne takse in stroške kazenskega postopka s celjskega sodišča, je sodišče ta zneska pobotalo. Britovškov odvetnik je tako odločitev izpodbijal na višjem sodišču, predlagal je spremembo oziroma razveljavitev sodbe, pritožbo je vložilo tudi državno odvetništvo.
Višje sodišče je Britovškovo pritožbo zavrnilo, delno pa je ugodilo pritožbi državnega odvetništva in prvotno prisojeno odškodnino 3750 evrov znižalo na 2700 evrov. Britovšku namreč ne pripada odškodnina za čas, ko je bi v sobi z dvema pripornikoma, ko je delal kot hišnik in več časa preživljal zunaj sobe, prav tako ni dokazal, da še danes potrebuje pomirjevala za spanje. A ker državi dolguje bistveno več, kot znaša prisojena odškodnina, ne bo dobil nič, saj je sodišče terjatvi pobotalo.
Britovšek je od države terjal 12.000 evrov, ravno za tolikšen znesek pa je Nenadu Miroviću iz Ljubljane po ugotovitvah sodišča naročil umor Matjaža Volka. Celjsko okrožno sodišče je Mirovića in Britovška oktobra 2009 oprostilo, višje sodišče na pritožbo tožilstva sodbo spremenilo, oba spoznalo za kriva in jima dosodilo po 30 let zapora, takšna odločitev je nato prestala sito vrhovnega sodišča.
Vse se je začelo v začetku leta 2002, ko je Volk izročil Britovšku 12.000 evrov, da bi mu iz Nemčije uvozil dva avtomobila. Britovšek tega ni storil in se je raje odločil, da se bo svojega prijatelja znebil. Nekega marčevskega dne je Volk Britovšku, ki je lagal, da sta avtomobila že na carini, kjer je treba plačati dajatve, dejal, da mora v Ljubljani izterjati dolg, s katerim bo plačal dajatve, in ga prosil, naj gre z njim. Ta mu je za spremstvo raje ponudil Mirovića, ki ga Volk ni poznal, zato najbrž ni slutil, da je v njegov avto prisedel morilec. Mirović je v Volka pri ljubljanski Gramozni jami izstrelil štiri krogle.
Britovšek je bil v priporu na ljubljanski Povšetovi od 5. februarja 2011 do 26. januarja 2012, kjer so bile bivalne razmere, kot trdi v tožbi, ki jo je vložil njegov pooblaščenec odvetnik Velimir Cugmas, skrajno »nečloveške in ponižujoče«, kar je ugotovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ko je odločalo v podobnih tožbah. V 18 kvadratnih metrov veliki celici št. 115 se je stiskal s še petimi priporniki, z upoštevanjem pohištva in sanitarij pa je bilo uporabnega prostora v resnici nekaj več kot sedem kvadratnih metrov, zase je imel na voljo pičlega 1,24 kvadratnega metra proste gibalne površine. Evropski odbor za preprečevanje mučenja Sveta Evrope je sedem kvadratov opredelil kot standard minimalne površine za zaprtega, kar je približen in zaželen okvir za zaporniško celico, ta standard pa upošteva tudi ESČP pri svojih odločitvah.
Nižji denarni obliž
V »svoji« celici naj bi v povprečju preživel nekaj več kot 21 ur na dan, brez urejenega prezračevanja, klimatske naprave, zaradi česar je bila poleti neznosna vročina, motilo ga je smrčanje, zakajenost in vohanje neprijetnih vonjav, je našteval. Pripornikom so sicer dovolili namestiti ventilatorje, a na lastne stroške. Zaporska uprava je dovolila prezračevanje sob zgolj v času, ko so bili priporniki na sprehodu. Vendar le, če so celico zapustili vsi.
Vztrajal je, da prenatrpani prostori pomenijo omejeno in nehigienično nastanitev, pomanjkanje zasebnosti, preobremenjeno zdravstveno oskrbo, zmanjšanje dejavnosti zunaj sob zaradi pomanjkanja osebja pa pomeni povečano napetost in s tem povečano nasilje za rešetkami. A so navedbe o nehigienčnih prostorih in slabi zdravstveni oskrbi po mnenju sodišča nedokazane, prav tako so nekonkretizirane trditve o povečanem nasilju zaradi prenatrpanosti. Je pa sodišče ugotovilo, da je imel posamezni pripornik, ko jih je bilo v sobi šest, na voljo 2,68 kvadratnega metra (in ne zgolj 1,24, kot trdi Britovšek), kar nikakor ni primerno. »Stiska in težke razmere so v tem primeru presegle neizogibno raven trpljenja in predstavljajo poseg v ustavno pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva.«
Okrožno sodišče je Britovšku kot primerno plačilo za duševne bolečine zaradi neustreznih razmer v priporu prisodilo 3750 evrov in mu naložilo plačilo pravdnih stroškov države v višini 1326 evrov, ker pa je Britovšek dolžan državi 9695 evrov za sodne takse in stroške kazenskega postopka s celjskega sodišča, je sodišče ta zneska pobotalo. Britovškov odvetnik je tako odločitev izpodbijal na višjem sodišču, predlagal je spremembo oziroma razveljavitev sodbe, pritožbo je vložilo tudi državno odvetništvo.
Višje sodišče je Britovškovo pritožbo zavrnilo, delno pa je ugodilo pritožbi državnega odvetništva in prvotno prisojeno odškodnino 3750 evrov znižalo na 2700 evrov. Britovšku namreč ne pripada odškodnina za čas, ko je bi v sobi z dvema pripornikoma, ko je delal kot hišnik in več časa preživljal zunaj sobe, prav tako ni dokazal, da še danes potrebuje pomirjevala za spanje. A ker državi dolguje bistveno več, kot znaša prisojena odškodnina, ne bo dobil nič, saj je sodišče terjatvi pobotalo.
Umor pri Gramozni jami
Britovšek je od države terjal 12.000 evrov, ravno za tolikšen znesek pa je Nenadu Miroviću iz Ljubljane po ugotovitvah sodišča naročil umor Matjaža Volka. Celjsko okrožno sodišče je Mirovića in Britovška oktobra 2009 oprostilo, višje sodišče na pritožbo tožilstva sodbo spremenilo, oba spoznalo za kriva in jima dosodilo po 30 let zapora, takšna odločitev je nato prestala sito vrhovnega sodišča.
Vse se je začelo v začetku leta 2002, ko je Volk izročil Britovšku 12.000 evrov, da bi mu iz Nemčije uvozil dva avtomobila. Britovšek tega ni storil in se je raje odločil, da se bo svojega prijatelja znebil. Nekega marčevskega dne je Volk Britovšku, ki je lagal, da sta avtomobila že na carini, kjer je treba plačati dajatve, dejal, da mora v Ljubljani izterjati dolg, s katerim bo plačal dajatve, in ga prosil, naj gre z njim. Ta mu je za spremstvo raje ponudil Mirovića, ki ga Volk ni poznal, zato najbrž ni slutil, da je v njegov avto prisedel morilec. Mirović je v Volka pri ljubljanski Gramozni jami izstrelil štiri krogle.
