Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Predstavitvena informacija

Romana Tomc: Za prihodnost Evrope potrebujemo spoštovanega voditelja

Romana Tomc, nosilka liste SDS: »Za okrepitev položaja Slovenije potrebujemo predvsem predsednika vlade, ki ga drugi spoštujejo in cenijo.«
Romana Tomc FOTO: SDS
Romana Tomc FOTO: SDS
5. 6. 2024 | 08:42
5. 6. 2024 | 09:41
13:33

V nedeljo, 9. junija 2024, ne bomo odločali le o tem, kdo nas bo predstavljal v Evropskem parlamentu, temveč tudi o tem, kakšna bo Evropa čez 5 let, ob koncu naslednjega mandata. Kot je Slovenija naš dom, je naš dom tudi Evropa. Tega se premalo zavedamo. Želimo si več enotnosti, varnosti in blaginje. Da bi dosegli ta cilj, potrebujemo vrednote in odločno vodstvo s pravo vizijo. Namesto ustvarjanja delitev imamo v SDS načrt za Evropo, ki prevzema odgovornost za vse državljane, naša gospodarstva, naše družine, naše ženske, našo mladino in naše starejše. Za Evropo, ki varuje naš planet, pogumno tekmuje v svetu, ščiti svoje državljane in vedno postavlja ljudi na prvo mesto.

Katere teme bodo krojile naslednji mandat Evropskega parlamenta?

Glavne teme bodo varnost, migracije, energija ter ekonomska in socialna blaginja.

Kakšen je položaj Slovenije v EU?

Njen ugled in položaj se je v času vlade Roberta Goloba žal zelo poslabšal. Ko se udeležuje sestankov v Bruslju so edini, ki jih zanima njegovo mnenje, slovenski dopisniki. To je žalostno. Med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, v času zadnje Janševe vlade, je bila situacija povsem drugačna. Slovenija je imela ugled, reševali smo spore, naše mnenje je bilo pomembno. Za okrepitev našega položaja potrebujemo predvsem predsednika vlade, ki ga drugi spoštujejo, cenijo.

Zelo slabo je tudi doma. Vladajoča garnitura je dosegla enačenje vseh, vsi se zdijo isti, politika se tako za poštene posameznike zdi zadnja izbira. Odvračajo pozornost, s kaosom so dosegli to, da ljudi nič več ne zanima.

Kaj je v ozadju migracij? Gre za nov način vojskovanja, ti. zamenjavo populacije in prevzem Evrope pod upravo nekoga tretjega?

Pomembno vprašanje, na katerega nimamo odgovora je, kdo kroji te migracijske tokove. Najbrž v širšem smislu neke sile, ki si želijo destabilizirat kontinent, kjer že dolgo ni bilo vojne in kjer je življenje še vedno normalno. Mogoče je v igri tudi prevlada islama. Potem je tu drugi vidik, ki nekomu prinašajo ogromno denarja, to so tihotapci z ljudmi. Z uspešnim poslovnim modelom služijo gore denarja. In na koncu so tu ljudje v stiski, ki si želijo drugam, katerim obljubljajo lepše, popolno življenje. Najbrž bodo zgodovinarji šele čez stoletja ugotavljali, kaj je bil dejanski razlog za migracije, katerim smo priča danes.

Kako ocenjujete trenutno stanje evropske skupne zunanje in varnostne politike? Katere izboljšave bi predlagali?

FOTO: SDS
FOTO: SDS

Evropska unija je kljub temu, da smo pomemben igralec v zunanji politiki, v igri velikih zelo šibka. Eden glavnih ralogov je, da je naša zunanja politika zelo neenotna. To se še posebej opazi v zadnjih krizah, ko nekatere države izstopajo s svojimi drugačnimi pogledi. Bistvo visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in tudi cilj vseh zunanjih ministrov bi moral biti, da se čimbolj poenotijo in to enotno mnenje predstavljajo tudi navzven. Za to pa očitno trenutno ni neke politične volje. Države znotraj Evropske unije smo si namreč zelo različne, tudi vsaka po svoje odvisna od tretjih držav.

Glede varnostne politike smo sicer bolj enotni, a trenutno zelo odvisni od zveze Nato. To pomeni, da za našo varnost večino denarja plačajo ameriški davkoplačevalci. Nujno je, da EU poviša izdatke v obrambo. Desetletja leve agende o tem, da so sredstva za obrambo stran vržen denar, nas je pripeljalo do tega, da nismo več sposobni obraniti sami sebe. Odvisni smo od drugih. To moramo spremeniti.

Kaj so trenutno največji varnostni izzivi Evropske skupnosti in kaj na tem področju narediti?

Da imamo na ozemlju Evrope vojno in da imamo agresorja, Rusijo, ki si z vsemi sredstvi prizadeva ošibiti našo demokracijo. Poleg tega je ogrožena naša kibernetska varnost, samo poglejte, koliko je bilo v zadnjih letih hekerskih napadov. Rusija ima aktivno vohunsko mrežo, ki v EU širi dezinformacije in poleg vojne, ki divja v Ukrajini, je to zelo nevarno. Seveda ne smemo pozabiti na bližnji vzhod, kjer tudi na en način divja boj za Evropo.

Bolj bi morali biti enotni, ne bi smeli igrati s figo v žepu. Poslušamo politike, ki pravijo, naj ne pošiljamo več orožja v Ukrajino. Seveda, oni želijo, da se Ukrajina preda, da obnovijo svojo trgovino s Putinom. Ko smo sprejemali sankcije proti Rusiji je bilo tudi podobno. Veste, da smo trgovino z diamanti prepovedali šele v enem od zadnjih paketov sankcij? Neverjetno.

Kako vi razumete pojem zeleni prehod? Je to nekaj, na kar bi Slovenija morala biti pozorna in ga izkoristiti ali gre za muho enodnevnico? Kako moramo po vaše razumeti podnebne spremembe? 

Zavedam se pomembnosti varovanja okolja. A zeleni prehod ne pomeni, da bomo zasadili nekaj dreves in s tem rešili zadevo. Gre za številne spremembe v naših sistemih, ki bodo po denarnici udarile vse, še posebej srednji razred in tiste, ki že danes nimajo dovolj. Iluzorno je pričakovati, da nam bo to plačala država. Saj lahko sami izračunate, koliko stane menjava plinske peči za toplotno črpalko in menjava dizelskega avtomobila za električnega. V Franciji je to dve leti minimalnih plač, v Sloveniji najbrž 3, 4 leta.

Ne moremo pa mimo dejstva, da je Evropa v širšem pogledu že danes precej vzorna, ko pride do varovanja okolja. Menim, da je večja težava drugje. Tam, kjer mi žal nimamo vpliva. Slovenija je na vseh področjih še posebej vzorna država, žal pa je naše okolje tako, da nas velikokrat dosežejo vremenske ujme. Na to se bomo morali bolje prilagoditi. Ustaviti jih najbrž ne bomo mogli. S podnebnimi spremembami bomo morali živeti in se jim prilagoditi, to je dejstvo. Zelo pomembna je na tem področju preventiva. Po toči zvoniti je prepozno, pravi stari pregovor in žal se to vsako leto znova dokazuje.

V kontekstu zelenega prehoda podpirate jedrsko energijo?

FOTO: SDS
FOTO: SDS

Podpiram, menim, da je to edini stabilni vir energije za našo prihodnost. Sonce žal ponoči ne sveti, tudi pozimi ga je manj. Tudi veter ni stabilen vir energije. Ključno vprašanje je, kako bo Slovenija zagotovila energetsko varnost, če ne zgradi nove nuklearke. V nasprotju z drugimi političnimi strankami, ki rade govorijo o svojih ambicijah in s tem zbujajo veliko pozornosti, se SDS bori za ravnovesje treh ciljev: zanesljivost oskrbe, cenovno dostopnost in trajnost. Za naš evropski način življenja mora energija ostati cenovno dostopna državljanom in podjetjem; biti mora varna in hkrati bolj trajnostna. V obdobju, ko nuklearne še ne bo, moramo poskrbeti za to, da ne prepovemo posameznih virov energije ali tehnologij. Dokler EU do leta 2050 ne doseže cilja podnebne nevtralnosti, so fosilna goriva premostitveni viri in bodo del mešanice energetskih virov.

Vedno več je električnih avtomobilov, na tem področju Kitajska z velikimi koraki prodira v Evropo. Se vam zdi, da to ogroža evropsko gospodarstvo ali ga dopolnjuje?

Kitajsko moramo upoštevati kot izziv, a tudi kot nevarnost. Spoznali smo, da smo preveč odvisni od kritičnih surovin, ki so v njeni lasti. Velik problem je tudi to, da je veliko kitajske industrije subvencionirane, zato so lahko na evropskem trgu pojavijo kot nelojalna konkurenca. Zanje ne veljajo evropska pravila. Predvsem moramo sodelovati, to je pomembno, izključevanje ni prineslo nič dobrega, lahko bi postali enakovreden partner.

Kateri so ključni ukrepi, ki jih EU mora sprejeti, da bi ostala konkurenčna na globalni ravni, še posebej v odnosu do ZDA in Kitajske?

Zelo pomembno je, da evropsko gospodarstvo ne dušimo z novimi pravili, omejitvami in prepovedmi. Če ukrepov zelenega prehoda ne bomo ponovno premislili in jih podprli s študijami izvedljivosti, bomo številna podjetja, še posebej srednja in mala, ki so hrbtenica našega gospodarstva, dodatno obremenili in jih žal tudi uničili. V to kategorijo na primer sodijo ukrepi kot je energetska sanacija stavb, pa tudi zapletena birokracija, ki jo je čedalje več. Potrebujemo tudi nove spodbude za razvoj in inovacije, to bo samodejno dvignilo našo konkurenčnost. Pomembno je, da naša podjetja podpiramo, ne omejujemo. Podjetja na Kitajskem in v ZDA imajo v zvezi z varovanjem okolja precej bolj proste roke, kot v Evropi.

Ukvarjate se z demografijo. Vedno poveste, da je demografija zelo pomembna. Zakaj?

Danes je Evropejcev približno 6 % svetovnega prebivalstva. In trend žal gre v smeri, da nas bo leta 2050, ki je že skoraj za vogalom, le še 4 %. Koliko od teh bo še Evropejcev, se bo ohranila naša kultura, naš način življenja, naš socialni model, vse to je odvisno od tega, kakšne ukrepe bomo sprejemali.

V Evropi imamo demografsko zimo, vezano na zgornje vprašanje, kdo bo skrbel za nas, ko bomo ostareli in obnemogli, v katerem jeziku bodo govorili, bomo sploh imeli še koga, ki bo to želel delati? Že danes imamo veliko domov za starejše, ki niso zapolnjeni, saj ni kadra za oskrbo. Že danes EU nima dovolj delovne sile na področju oskrbe. Iskati jo moramo v tujini. Predvsem v državah, ki imajo enak kulturni sistem, vrednote, kot mi.

Verjamem, da smo ob mnogih krizah, ki smo jim bili priča v zadnjih desetih letih, sploh v zadnjih petih, ko so še bolj pogoste, problem demografije potiskali nekoliko vstran. A s tem ga nismo rešili. Imamo celo komisarko za demografijo, a večjih sprememb žal ni. Očitno situacija še ni tako pereča. Ali pa, tega se najbolj bojim, so velike države že poskrbele zase, mi pa se bomo morali znajti sami.

Kako nameravate vključiti vprašanje demografskih sprememb, zlasti nizke rodnosti in staranja prebivalstva, v svoje politično delovanje? Je to povezano tudi z delovno silo?

V tem mandatu sem bila predsedujoča skupini za demografijo v Evropskem parlamentu. Mislim, da je del rešitve v ustrezni družinski politiki, v ozaveščanju o tem, da brez družin in novih rojstev ne bo nič. Danes postaja moderno, da se pari za otroke odločajo pozno, ali pa sploh ne. Ne zavedajo se, kako težke odločitve so to. Na nek način smo za to krivi tudi mi, starši, ki smo jih učili pomembnosti izobrazbe in kariere. Družina pride kasneje. Mladim moramo predstaviti pomembnost in lepoto družine, družinskega življenja. Družina je najpomembnejša bit naše družbe, brez družin ne bo naše prihodnosti. Seveda pa se danes odpira tudi vprašanje, kaj družina sploh je?

Kampanja se bliža koncu, do volitev je še nekaj dni. Se vam zdi, da ste uspeli nagovoriti vse? In, je bila kampanja naporna?

Močno upam, da so ljudje slišali in ponotranjili naš manifest in bodo v nedeljo izbrali preudarno. Volivce smo seveda nagovarjali na različne načine. Eden bolj inovativnih je bil personaliziran posnetek predsednika Janeza Janše, ki je bil med volivci odlično sprejet. Kampanja je bila dolga, začela se je pravzaprav precej pred 9. majem. A z dobro ekipo je še tako naporno obdobje lahko tudi zelo prijetno. Lepo je biti med ljudmi, vesela sem, da je bilo tudi v tej kampanji veliko terenskega dela. Pomembno je namreč prisluhniti državljanom, slišati njihove pohvale in seveda tudi kritike. Le na tak način lahko dejansko delaš za njih in v njihovo dobro in v dobro Slovenije.


Naročnik oglasne vsebine je SDS

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine