V Italiji panika zaradi suše
Svet so zadnje dni preplavile atraktivne fotografije iz Benetk, kjer čolni in gondole ležijo na dnu kanalov v blatu in mulju, morje je preprosto odteklo. A brez skrbi: ko se bo morje vrnilo, verjetno prav kmalu, bo spet vse po starem. Veliko bolj vzbujajo skrb podobe območja za Beneško laguno, vse do Piemonta. Kjer so bile bogate reke s Padom na čelu, se kažejo posušena tla, vode ponekod ni niti za vzorec. Napoveduje se še eno katastrofalno leto, pa je bilo že lansko tragično. Suše, kot je bila lanska, ne pomnijo, letos menda prihaja še hujša.
Ob koncu zime, v začetku pomladi se v Benetkah običajno spopadajo z visokimi vodami, tudi poplavami, turisti so jim tedaj največkrat v napoto, ker hodijo gledat in slikat poplavljeni Trg svetega Marka. Letos hodijo fotografirat do konca izsušene kanale, celo mulj in blato se že sušita, odkar se je v začetku tega tedna ob izjemno veliki oseki in ob hkratnem pomanjkanju padavin umaknilo Jadransko morje. Podobno se je zgodilo tudi na vzhodni strani Jadrana v Sloveniji in na Hrvaškem. Pojav nikakor ni enkraten, pravijo, velike oseke ob polni luni se dogajajo vsakih nekaj let, letos le še malo bolj opazno, ker ni padavin in k umikanju morja prispevajo tudi prazne reke.
Padska nižina brez žita, riža, koruze, mesa
Povsem nekaj drugega se dogaja precej blizu Beneške lagune, v ogromnem porečju reke Pad, ki seže od Jadrana vse do Piemonta pod Alpami. Ker ni bilo dovolj dežja in snega, počasi usihajo vsi manjši pritoki reke Pad v Piemontu. V Lombardiji upada gladina vseh velikih jezer, na Otok svetega Blaža v Gardskem jezeru je kar naenkrat mogoče priti peš. Ker je snega v hribih polovico manj kot običajna leta, si tudi izboljšanja ne morejo obetati, saj doslej tudi na padavine čakajo zaman. Manjše reke v Venetu, Emiliji - Romanji pa tudi v Toskani se prav tako spreminjajo v potoke.
Največja in nekoč najbolj vodnata italijanska reka Pad v svojem porečju že stoletja skrbi za pridelavo riža, žita, koruze in vsega drugega, tudi velika donosna živinoreja je doma v tistih krajih. Padska nižina je žitnica in prava zakladnica za vso Italijo.
Že lani so ob reki Pad doživljali pravo dramo. Ker ni bilo snega, je reka ostala skoraj suha že spomladi, potem dolgo ni bilo dežja, naposled je prišla tudi nenavadno huda poletna vročina. Tako nizkega vodostaja kot lani niso doživeli od druge svetovne vojne. Koruze je bilo polovico manj kot običajna leta, žita tretjino manj, riža prav tako tretjino manj, vendar samo v krajih z največ sreče. Na večjem območju v okolici Milana, kjer zraste največ riža v Evropi, žetve riža sploh ni bilo, nič ni zraslo. Suša je prizadela tudi preskrbo z vodo, vodovodni sistemi v marsikaterem kraju so usahnili.
Letos bo še huje, se bojijo strokovnjaki, ki svarijo, da je skrajni čas za resno vladno strategijo. Skoraj dva meseca vztrajnega dežja bi bila potrebna, da bi si vodotoki opomogli. Šele pol metra dežja na kvadratni meter bi obudilo reko Pad na severozahodu države. V Alpah je zapadlo 53 odstotkov manj snega kot običajno, v porečju Pada pa je padlo 61 odstotkov manj dežja kot običajno. Popolnoma drugače kot v severnem delu države je zadnje čase na italijanskem jugu. Tam težav s sušo letos ne poznajo, padavin je dovolj, ponekod celo preveč, zaloge v vodnih zajetjih so precej nad povprečjem zadnjih let.
