Kitajci hitri, Evropa in Slovenija capljata
Za Slovenijo je nizkoogljična družba priložnost, niš za uspeh je veliko, vendar bo treba več vložiti v znanje.
Odpri galerijo
Kitajci postavijo daljnovod v dveh letih od ideje. FOTO: China Daily/Reuters
»Tehnologija je v desetih letih tako zelo napredovala, da je nizkoogljična družba res lahko prihodnost,« pravi nov državni sekretar za energetiko na MZI Bojan Kumer. To je v bistvu priložnost, so opozorili na konferenci Inovacija energetike 2018, Roberta Goloba, predsednika uprave Gen-I, je le strah počasnega premikanja v Evropi, saj je Kitajska v več primerih daleč naprej.
Xianzhang Lei iz kitajske državne korporacije za omrežje (SGCC), največje energetske družbe na svetu z 1,8 milijona zaposlenih, je povedal, da je treba cilje vlade izpolniti, sicer vodilni v družbi izgubijo zaposlitev. Cilji pa so taki, da so Kitajci s 330 gigavati (GW) moči hidroelektrarn, 180 GW vetrnic in 160 GW sončnih elektrarn prvi na svetu, saj načrtujejo, da bodo do 2050 imeli v uporabi 80 odstotkov čiste energije. Težavo, da za obnovljive vire (OVE) v mestih ni dovolj prostora, dovolj pa ga je v skromno poseljenih območjih, rešujejo z daljnovodi z »ultravisoko napoetostjo« in enosmernimi daljnovodi, saj tako zmanjšajo izgube. Pri tem od ideje do končanja gradnje daljnovoda pretečeta zgolj dve leti. Izvedli so tudi več pilotnih projektov, kako ohraniti stabilnost omrežja v primeru okvar na katerem od daljnovodov. V stanovanjih so za zgolj deset sekund ugasnili hladilnike.
Za OVE in električno mobilnost je treba imeti močno in pametno omrežje, brez digitalizacije ne gre. V Pekingu so tako namestili 430 milijonov pametnih števcev, načrtujejo tudi milijon polnilnic za električne avtomobile. Do 2020 načrtujejo pet milijonov električnih avtomobilov. »Če želiš kupiti tak avto, je zdaj čakalna doba eno leto, tako veliko zanimanje je, saj so poceni,« pravi Lei in dodaja, da je cilj opustiti fosilna goriva, kar želijo tudi prebivalci, saj so ob izklopu termoelektrarn in toplarn na premog končno spet videli modro nebo. Poleg OVE načrtujejo tudi nekaj jedrskih elektrarn.
Golob je ob tem opozoril, da v energetiki pozabljajo, da bo glavnina baterij v avtomobilih, in vse prepuščajo avtomobilski industriji. »Upravljavci omrežij bi morali krmiliti baterije, ne polnilnih postaj,« pravi Golob, ki pravi, da je izziv nizkoogljičnosti fantastičen, le časa in ljudi je malo. Energetike je sicer opozoril, da si novih poslovnih modelov ne izmišljajo inženirji, temveč družboslovci. Najuspešnejša podjetja pa so tista, ki vlagajo v poslovne inovacije, ne v tehnično tehnološke inovacije.
Za baterije se sicer ni treba bati, je pojasnil Miran Gaberšček iz Kemijskega inštituta, »če v prihodnjih desetih letih na cestah ne bo 100 milijonov električnih avtov, to ne bo zaradi baterij«. Obstajajo litijeve baterije brez kobalta, litij pa so v laboratorijih že zamenjali z natrijem, magnezijem in aluminijem. Poleg tega so razvite tudi baterije s cinkom in zrakom. Za baterije bo veliko evropskega denarja, Slovenija pa bi lahko skočila naprej z baterijskim centrom, saj baterije ne bodo uporabne le v avtomobilih, temveč tudi v domovih in omrežjih. V to bi bilo treba vložiti nekaj milijonov evrov, bi pa omogočilo podporo raziskovalcev gospodarstvu, ki to potrebuje čedalje bolj.
Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, je ob tem opozoril, da se je s programom Obzorje 2020 prepad med bolj in manj razvitimi še povečal. »Če pri nas ne bo infrastrukture za uporabo znanja, bomo vse mlade poslali v tujino,« pravi rektor in dodaja, da z našimi plačami ne moremo privabiti mladih iz tujine. Država ima težave v komunikaciji in povezovanju, meni Papič, Golob pa dodaja, da se odločevalci bojijo prihodnosti, namesto da bi jo sprejeli z odprtimi rokami.
Xianzhang Lei iz kitajske državne korporacije za omrežje (SGCC), največje energetske družbe na svetu z 1,8 milijona zaposlenih, je povedal, da je treba cilje vlade izpolniti, sicer vodilni v družbi izgubijo zaposlitev. Cilji pa so taki, da so Kitajci s 330 gigavati (GW) moči hidroelektrarn, 180 GW vetrnic in 160 GW sončnih elektrarn prvi na svetu, saj načrtujejo, da bodo do 2050 imeli v uporabi 80 odstotkov čiste energije. Težavo, da za obnovljive vire (OVE) v mestih ni dovolj prostora, dovolj pa ga je v skromno poseljenih območjih, rešujejo z daljnovodi z »ultravisoko napoetostjo« in enosmernimi daljnovodi, saj tako zmanjšajo izgube. Pri tem od ideje do končanja gradnje daljnovoda pretečeta zgolj dve leti. Izvedli so tudi več pilotnih projektov, kako ohraniti stabilnost omrežja v primeru okvar na katerem od daljnovodov. V stanovanjih so za zgolj deset sekund ugasnili hladilnike.
...
Za OVE in električno mobilnost je treba imeti močno in pametno omrežje, brez digitalizacije ne gre. V Pekingu so tako namestili 430 milijonov pametnih števcev, načrtujejo tudi milijon polnilnic za električne avtomobile. Do 2020 načrtujejo pet milijonov električnih avtomobilov. »Če želiš kupiti tak avto, je zdaj čakalna doba eno leto, tako veliko zanimanje je, saj so poceni,« pravi Lei in dodaja, da je cilj opustiti fosilna goriva, kar želijo tudi prebivalci, saj so ob izklopu termoelektrarn in toplarn na premog končno spet videli modro nebo. Poleg OVE načrtujejo tudi nekaj jedrskih elektrarn.
Povezave manjkajo
Golob je ob tem opozoril, da v energetiki pozabljajo, da bo glavnina baterij v avtomobilih, in vse prepuščajo avtomobilski industriji. »Upravljavci omrežij bi morali krmiliti baterije, ne polnilnih postaj,« pravi Golob, ki pravi, da je izziv nizkoogljičnosti fantastičen, le časa in ljudi je malo. Energetike je sicer opozoril, da si novih poslovnih modelov ne izmišljajo inženirji, temveč družboslovci. Najuspešnejša podjetja pa so tista, ki vlagajo v poslovne inovacije, ne v tehnično tehnološke inovacije.
Za baterije se sicer ni treba bati, je pojasnil Miran Gaberšček iz Kemijskega inštituta, »če v prihodnjih desetih letih na cestah ne bo 100 milijonov električnih avtov, to ne bo zaradi baterij«. Obstajajo litijeve baterije brez kobalta, litij pa so v laboratorijih že zamenjali z natrijem, magnezijem in aluminijem. Poleg tega so razvite tudi baterije s cinkom in zrakom. Za baterije bo veliko evropskega denarja, Slovenija pa bi lahko skočila naprej z baterijskim centrom, saj baterije ne bodo uporabne le v avtomobilih, temveč tudi v domovih in omrežjih. V to bi bilo treba vložiti nekaj milijonov evrov, bi pa omogočilo podporo raziskovalcev gospodarstvu, ki to potrebuje čedalje bolj.
...
Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, je ob tem opozoril, da se je s programom Obzorje 2020 prepad med bolj in manj razvitimi še povečal. »Če pri nas ne bo infrastrukture za uporabo znanja, bomo vse mlade poslali v tujino,« pravi rektor in dodaja, da z našimi plačami ne moremo privabiti mladih iz tujine. Država ima težave v komunikaciji in povezovanju, meni Papič, Golob pa dodaja, da se odločevalci bojijo prihodnosti, namesto da bi jo sprejeli z odprtimi rokami.
