Ali je tudi koalicijska pogodba potrebna prenove?
Slovensko ljudstvo čaka na novice, povezane s koalicijskim vrhom, je kolega Janeza Markeša v današnjem pogovoru Od srede do srede spodbudil Delov komentator Ali Žerdin. Naivno sta namreč verjela, da bosta ob 14. uri že poznala izplen današnjega koalicijskega vrha ... Zato sta se najprej lotila ene najbolj akutnih tem v državi – zdravstva.
Premier Robert Golob je napovedoval da se s tem tednom začenja leto reform – med prvimi zdravstvena reforma. Najprej je prevetril njeno posadko. Vodenje je prevzel premier osebno, na »šahovnici« pa je tudi nova figura – kirurg Erik Brecelj, ki naj bi bil ključni svetovalec pri zdravstveni reformi, je za začetek dejal Žerdin.
Markeš je ocenil, da »veliko iz tega ni mogoče sklepati« in najprej naštel zahteve, ki jih predstavlja reprezentativna civilna družba in ki zajemajo želje večine Slovencev glede našega zdravstva. Med prvimi je omenil pravico, da vsi izbrisani pacienti takoj dobijo svojega zdravnika, sledita ločitev javnega in zasebnega zdravstva ter izločitev »dvoživk«, medtem ko je zahteva po ponovni vzpostavitvi zdravstvenega sistema, ki je tako pomembna, da jo je treba dvigniti na vladno raven, že realizirana. Le rezultat še ni znan …
Če še vedno drži ideja vladajoče koalicije, zapisana tudi v koalicijski pogodbi, da se odpravlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, gre po mnenju Žerdina za potezo, ki se še kako tiče nekaterih finančnih institucij oziroma zdravstvenih zavarovalnic, ki so vpete v močne finančne kolose, ki predstavljajo centre moči. »Če se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinja, je to lahko težava za igralce na finančnem prizorišču,« trdi Žerdin.
Brecelj na eni, Glas ljudstva na drugi strani
Toda Erik Brecelj, ugledna osebnost, borec proti korupciji, ki uživa zaupanje ljudi, se ne strinja z vsemi petimi zahtevami civilne iniciative Glas ljudstva, zaradi česar utegne priti do razhajanj, domnevata komentatorja.
Brecelj bo po Markešu brez dvoma lahko razkril korupcijske povezave in mogoče deloma poskušal korigirati sisteme nadzora, potencialno odprto pa ostaja to, da doslej v njegovih izvajanjih ni bilo mogoče slišati, kako bi zastavil oziroma rešil celoten zdravstveni sistem. Pomemben del tega so koncesije. Glas ljudstva in dr. Keber v nasprotju z idejo NSi menita, da je treba zdravstveni sistem postaviti tako, da bo deloval kot celota.
In kako je s koncesijami? Zdi se, da Erik Brecelj in minister Danijel Bešič Loredan nimata težav z njimi, pravi Markeš, Glas ljudstva pa pravi, da je treba njihovo podeljevanje centralizirati in dvigniti na višjo raven, kar ima po Markešu globok smisel, ki kliče po sistemu in se ne sme izgubiti v labirintu kompromisnih rešitev.
V ozadju vsega dogajanja obstaja načrt zasebnih zavarovalnic, kapitala in zdravništva, opozarja Markeš, da zadeve pripeljejo do meje razkroja, potem pa v kompromisu poskušajo zamrzniti obstoječe stanje. Kar pa ni sistem, ampak krpanje, dodaja: »Šivamo zaplato za zaplato, a suknjič nikoli ne bo videti, kot da je v enem kosu.«
Pet reform na mizi
Na mizi današnjega koalicijskega vrha je bilo sicer pet reform. Vrh se je začel z vprašanjem financ, ne z zdravstvom, a tudi vprašanje zdravstvene reforme je finančno vprašanje, meni Žerdin in spomni na šalo, ki v zvezi s tem kroži po političnih kuloarjih: na mizi so danes vse reforme – razen agrarne … Markeš »preureditev države« smatra za primerno in potrebno, izvirni greh teh tendenc pa so po njegovem stavke, ki se najavljajo. Reforme so generalno potrebne, a ne na retorični ravni, temveč s konkretnimi časovnicami, je prepričan.
Žerdina bega, da je s programa vladnih prioritet neslišno izginilo vprašanje nacionalne televizije, Markeš pa se nadeja, da postopki tečejo in da se v ozadju dogaja pozitivno.
Današnje razglabljanje sta Delova komentatorja zaključila z obstoječo koalicijsko pogodbo. »Ali je tudi ta potrebna prenove?« se sprašuje Žerdin.
