Trenutek resnice, v katerem se politika za pet minut odpoveduje svojemu vplivu

Ali Žerdin in Janez Markeš, Delova komentatorja, tokrat o referendumu o noveli zakona o RTV Slovenija ter zadnjem soočenju na to temo.
Fotografija: Povsod po Evropi se ve, kaj je javna televizija, po zglede pa se ne hodi na Poljsko, Madžarsko ali Češko. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Povsod po Evropi se ve, kaj je javna televizija, po zglede pa se ne hodi na Poljsko, Madžarsko ali Češko. FOTO: Leon Vidic/Delo

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o referendumih o treh novelah zakonov, ki bodo prihodnjo nedeljo: o noveli zakona o RTV Slovenija, noveli zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o vladi. Prvi dan predčasnega glasovanja je glasove oddalo manj kot odstotek volilnih upravičencev, kar je manj kot na predčasnem glasovanju na referendumu o noveli zakona o vodah, je z nekaj statistike postregel Žerdin. Markeš pa je poudaril, da se je najpomembneje udeležiti referenduma o noveli zakona o RTV Slovenija, ker je RTV Slovenija »branik javnega prostora, ki pritiče civilni družbi, katere branik smo tudi mi, novinarji«.

Na včerajšnjem soočenju v okviru referendumske kampanje na TV Slovenija sta nasprotni strani še zadnjič predstavili svoja stališča za oziroma proti noveli zakona o RTV Slovenija. Markeš je pohvalil stran, ki je za novi zakon, zlasti fakultetna profesorja Marka Milosavljeviča in profesorico Sandro Bašič Hrvatin, ki sta argumente podala »umirjeno, strokovno in neoporečno«. Na drugi strani pa je bila »veselica, komedija«. Nasprotniki novele zakona, med katerimi so bili posamezni člani Zbora za republiko, so bili poenoteni v mnenju, da je na javni televiziji treba »narediti konec odkriti in prikriti cenzuri. Zapletali so se v sistem netočnosti, na koncu pa že laži.« Kdor je pozorno in z distance spremljal te argumente, je, tako Markeš, odločitev lahko sprejel zlahka. »Žal imamo v Sloveniji opravka z javnostmi, ki ne gradijo na argumentih, ampak za odgovor vprašajo svojega odrešenika.«

Problem je tudi v napačnem razumevanju javnega prostora s strani, ki nasprotuje noveli zakona o RTV Slovenija. Ta javni prostor po besedah Markeša dojema kot »pravico politike, da novinarji kot predstavniki javnosti sledijo njenim potrebam in željam«. Opozoril je na tri »komične argumente«, ki so jih na soočenju podali nasprotniki novele zakona o RTV Slovenija. Najbolj očitnega je prispeval Ladislav Troha, ki je prebral prosti spis o covidu, nakar so ga po nekajkratnih opozorilih voditeljice in reklamnih oglasih cenzurirali. »Naenkrat se je pokazalo, da cenzura morda ni cenzura, ampak urednikovanje,« je dejal Markeš. »Z umikom Trohe so ravnali pravilno, hkrati pa so zanikali lastno idejo, da nihče ne sme biti cenzuriran. Storili so natanko to, kar so zanikovali.«

Za drugi »simpatični, vendar grozen lapsus« je poskrbel predsednik sveta RTV, ki je dejal, da je na RTV Slovenija zdaj takšno stanje, kot je bilo na STA. »Verjetno se sploh ni slišal, v kakšno kontroverznost se je privedel,« je pripomnil Markeš. STA je namreč »merska enota pritiskov na avtonomijo uredništva,« je dodal Žerdin in spomnil na Uroša Urbanijo, zdajšnjega direktorja TV Slovenija, ki je na ta položaj prišel z uredniškega stolčka na STA, še prej pa je bil direktor vladnega urada za komuniciranje v obdobju Janševe vlade.

Ni vsako urednikovanje cenzura

Za tretji tragikomični element je poskrbel eden od članov tabora proti noveli zakona o RTV Slovenija, ki je dejal, da politike ni treba izganjati iz RTV-ja, po drugi strani pa je dejal, da politika zdaj vsiljuje zakon RTV-ju. Skratka »neskončni pritisk članov Zbora za republiko, ki so samo nadomestek za politično-ideološki propagandni aparat Janeza Janše, ki so molčali, ko se je dogajal masaker na STA pod istim Urbanijo, zdaj izvajajo takšne in drugačne neumnosti na televiziji, na kateri v finalnem soočenju doživimo eklatanten primer cenzure, tokrat celo upravičene, vendar v popolnem zanikanju tistega, kar oni očitajo nasprotni strani,« je mučno soočenje povzel Markeš. »Ni vsako urednikovanje cenzura,« je opozoril. »Urednikovanje je strokovno delo. Njegovo bistvo je, da zna izluščiti seme od plevela.«

Žerdin pa je opozoril na obstoj ideologije, da je na TV Slovenija obstajal seznam ljudi, ki niso zaželeni kot gostje oddaj,  in da mora TV Slovenija biti medij, odprt slehernemu posamezniku. »Z nastopom Ladislava Trohe se je pokazalo, kaj nastane, če je medij odprt slehernemu,« je ponazoril napačnost takšnega razmišljanja.

Markeš je poudaril, da bitka za zdajšnjo televizijo ni bitka za povrnitev razmer, ko je bila televizija v domeni SD in zatem SDS. »Ta zakon, kot lepo pove 8. marec, je trenutek resnice, v katerem se je bila politika za pet minut pripravljena odpovedati svojemu vplivu. V naslednjem koraku nisem prepričan, da bo Gibanje Svoboda še za ta zakon.«

»Namen novele zakona o RTV Slovenija je, da se občutno zmanjša vpliv političnih strank in oblasti, kar pa ne pomeni, da se RTV Slovenija naj ne bi več ukvarjala s političnimi vprašanji,« je podčrtal Žerdin. »Janševim nameščencem v zvezi s politiko nekaj ni jasno,« je nadaljeval Markeš. »Če država zgradi bolnico, v kateri opravljajo operacije kolkov ali menjave srčnih zaklopk, nadzorni svet nima nikakršne pravice kirurgom govoriti, kako naj operirajo. To je njihova strokovna domena. Popolnoma enako je s televizijsko novinarsko produkcijo. Kako bodo novinarji in uredništvo obdelovali dogodke, je stvar novinarske etike, profesionalizma, usposobljenosti in osebne integritete.« Povsod po Evropi se ve, kaj je javna televizija, po zglede pa se ne hodi na Poljsko, Madžarsko ali Češko.

Preberite še:

Komentarji: