Janša o proračunski rasti naložb in o pomoči upokojencem
V sedmem protikoronskem paketu, ki naj bi bil nared prihodnji mesec, premier v DZ napoveduje pomoč za 100.000 upokojencev z nizkimi pokojninami.
Odpri galerijo
Državni zbor je začel proračunsko sejo s predstavitvijo vladnih načrtov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Razmere, kar zadeva javnofinančni položaj tako Slovenije kot drugih držav Unije, so še vedno nestabilne, kljub temu pa je zdaj možno bolj realno načrtovati prihodke in izdatke kot ob prvem valu epidemije; napovedi niso veliko drugačne, kot so bile ob prvi predstavitvi proračunskih dokumentov, je v državnem zboru ob predstavitvi predloga sprememb državnega proračuna za prihodnje leto in dopolnjenega proračuna za leto 2022 ocenil premier Janez Janša.
Slovenija po njegovem mnenju glede gibanja BDP ostaja v okvirih, ki so napovedani za celotno Unijo, je nekoliko boljša od napovedi za evroobmočje, ob tem pa da je precej boljša, kar zadeva napovedi glede zadolžitve. Dolg sektorja država naj bi se v treh letih gibal nekje na ravni 80 odstotkov BDP oziroma v letu 2022 celo nižje od nje, kar jo uvršča »med države članice Evropske unije z najbolj stabilno javnofinančno sliko«.
Janša je pri tem napovedal rast bruto naložb v Sloveniji, ki naj bi prihodnje leto znašala šest odstotkov in več kot štiri odstotke v 2022, rast javnih investicij pa naj bi se z letošnjih štirih odstotkov v prihodnjih dveh letih zvišala na 5,8 oziroma šest odstotkov.
Glede priprave sedmega paketa za blaženje posledic krize zaradi koronavirusa, ki mora biti sprejet do konca prihodnjega meseca, pa vlada po premierovih besedah »išče tudi rezerve za to, da v drugem valu pomaga nekaterim najbolj prizadetim, še posebej stotisočim upokojencem z nizkimi pokojninami, ki dodatno v teh časih mogoče še bolj kot spomladi čutijo draginjske pritiske in situacijo, ki jo imamo glede vseh omejitev zaradi korone«.
Glede na to, da je v letu 2020 upadla potrošnja prebivalstva, smo povečali potrošnjo države, kar se kaže predvsem na večjih investicijah države, je ob predstavitvi proračunov, ki sta »investicijska in socialna«, povedal minister za finance Andrej Šircelj. Proračunski primanjkljaj se bo z 9,2 odstotka v letošnjem letu v prihodnjih dveh letih znižal na 5,6 oziroma 3,1 odstotka.
Za proračun za leto 2021 sicer ne velja fiskalno pravilo, je povedal Šircelj in napovedal, da »bodo v skladu s fiskalnim pravilom fiskalnemu svetu predložili načrt, kako in v kolikšnem času bo država javne finance pripeljala v normalno stanje, ki ga določa fiskalni okvir«.
Odhodki bodo v letu 2021 načrtovani v obsegu 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z rebalansom za leto 2020. Za investicije naj bi tako vsako leto namenili približno dve milijardi evrov, povečani transferji za naložbe v višini 350 milijonov evrov so namenjeni tudi občinam. Šircelj je napovedal naložbe v železniško in cestno infrastrukturo, tretjo razvojno os in gradnjo novih bolnišnic v Celju, Ljubljani in domov za starejše. Glede porabe v 2021 naj bi v primerjavi z letom 2019 ministrstvo za zdravje dobilo 345 milijonov evrov več, skupno več kot pol milijarde evrov, ministrstvo za infrastrukturo pa 143 milijonov evrov več.
Slovenija po njegovem mnenju glede gibanja BDP ostaja v okvirih, ki so napovedani za celotno Unijo, je nekoliko boljša od napovedi za evroobmočje, ob tem pa da je precej boljša, kar zadeva napovedi glede zadolžitve. Dolg sektorja država naj bi se v treh letih gibal nekje na ravni 80 odstotkov BDP oziroma v letu 2022 celo nižje od nje, kar jo uvršča »med države članice Evropske unije z najbolj stabilno javnofinančno sliko«.
Janša je pri tem napovedal rast bruto naložb v Sloveniji, ki naj bi prihodnje leto znašala šest odstotkov in več kot štiri odstotke v 2022, rast javnih investicij pa naj bi se z letošnjih štirih odstotkov v prihodnjih dveh letih zvišala na 5,8 oziroma šest odstotkov.
Glede priprave sedmega paketa za blaženje posledic krize zaradi koronavirusa, ki mora biti sprejet do konca prihodnjega meseca, pa vlada po premierovih besedah »išče tudi rezerve za to, da v drugem valu pomaga nekaterim najbolj prizadetim, še posebej stotisočim upokojencem z nizkimi pokojninami, ki dodatno v teh časih mogoče še bolj kot spomladi čutijo draginjske pritiske in situacijo, ki jo imamo glede vseh omejitev zaradi korone«.
Šircelj: Naložbe v infrastrukturo in zdravstvo
Glede na to, da je v letu 2020 upadla potrošnja prebivalstva, smo povečali potrošnjo države, kar se kaže predvsem na večjih investicijah države, je ob predstavitvi proračunov, ki sta »investicijska in socialna«, povedal minister za finance Andrej Šircelj. Proračunski primanjkljaj se bo z 9,2 odstotka v letošnjem letu v prihodnjih dveh letih znižal na 5,6 oziroma 3,1 odstotka.
Za proračun za leto 2021 sicer ne velja fiskalno pravilo, je povedal Šircelj in napovedal, da »bodo v skladu s fiskalnim pravilom fiskalnemu svetu predložili načrt, kako in v kolikšnem času bo država javne finance pripeljala v normalno stanje, ki ga določa fiskalni okvir«.
Odhodki bodo v letu 2021 načrtovani v obsegu 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z rebalansom za leto 2020. Za investicije naj bi tako vsako leto namenili približno dve milijardi evrov, povečani transferji za naložbe v višini 350 milijonov evrov so namenjeni tudi občinam. Šircelj je napovedal naložbe v železniško in cestno infrastrukturo, tretjo razvojno os in gradnjo novih bolnišnic v Celju, Ljubljani in domov za starejše. Glede porabe v 2021 naj bi v primerjavi z letom 2019 ministrstvo za zdravje dobilo 345 milijonov evrov več, skupno več kot pol milijarde evrov, ministrstvo za infrastrukturo pa 143 milijonov evrov več.
