Zakaj so v resnici zamaknili začetek odlova nutrij
Odlov nutrij z Ljubljanskega barja bi se moral sicer začeti danes, vendar je direktor krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic na predvečer napovedanega začetka odlova na POP TV dejal, da se bo začetek poskusa iztrebljenja invazivnih glodavcev zamaknil predvidoma za en mesec.
Kot je pojasnil za Delo, se s preprečevanjem naselitve invazivnih tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju ukvarjajo že leta. Vendar imajo v nasprotju z drugimi invazivnimi vrstami, kot so, denimo, želve rdečevratke in rumenovratke, ostriži in vrsta sladkovodnih rakov, nutrije status divjadi, zato lahko lov nanje izvajajo samo lovci.
»Priprave na odlov potekajo že od začetka leta, računali smo, da jih bomo končali pred dopusti, vendar je s pripravo načrtov in koordinacijo odlova z lovskimi družinami ter z dogovori z lastniki zemljišč veliko dela,« je pojasnil Kastelic. Kljub temu da je glavni vzrok za zamik v logistiki, pa pred začetkom odlova želijo, »da se v javnosti razblinijo vsi dvomi, da je odlov pravno in strokovno nesporen in nedvomno najboljša možna metoda,« je dejal.
Kastelic je poudaril, da zamika sicer niso povzročili pritiski. Del javnosti odlovu namreč močno nasprotuje, peticijo proti poboju nutrij je podpisalo že več kot 24.000 ljudi, zanje pa se je javno zavzela tudi partnerka predsednika vlade Roberta Goloba Tina Gaber.
Nutrije sicer veljajo za divjad, ki zaradi statusa invazivne vrste ne uživa nobene zaščite. Lov nanje je dovoljen vse leto, v lanskem letu so jih lovci postrelili 715. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na vlogo Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje in na podlagi pozitivnega strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije že konec lanskega septembra izdalo odločbo, s katero lovcem dovoljuje odlov nutrij na lovnih in nelovnih površinah Krajinskega parka Ljubljansko barje.
Odločba lovcem torej »dovoljuje odlov nutrij v živolovke tudi na površinah, kjer je sicer uporaba strelnega orožja zaradi varnosti neprimerna in lahko celo smrtno nevarna,« so pojasnili na ministrstvu. Kastelic je povedal, da se bo odlov konec poletja začel prav na nelovnih površinah, zlasti v naseljih, »ker je tam manj živali in je odlov lažji«, nato pa se bo premaknil v notranjost krajinskega parka.
540.000 evrov težki projekt iztrebljanja nutrij na Ljubljanskem barju bo trajal pet let, vendar Kastelic meni, da bo pet let premalo in bodo morali odlove nadaljevati. Vmes pa bodo sproti ugotavljali vpliv upadanja števila nutrij na druge vrste barjanskih rastlin in živali. Ker je nutrija na območju prisotna že trideset let, je izvorno stanje, pred njeno naselitvijo, namreč nemogoče ugotoviti in tako z gotovostjo poznati njen vpliv na posamične vrste, je pojasnil.
Populacija južnoameriških glodavcev, ki so se na barju naselili po pobegu s farm krzna konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, sicer močno niha, največje so poleti in jeseni, bistveno pa upade pozimi, saj zelo slabo prenašajo mraz. Kljub neoptimalnemu okolju se zlasti na območjih, kjer so bili iztrebljeni veliki plenilci, lahko čezmerno razmnožijo in negativno vplivajo na obvodno rastlinje, posledično pa tudi na nekatere avtohtone vrste živali.
