Uradniki ne zahtevajo zgolj višjih plač
Na upravnih enotah v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Rušah, na Ptuju in Jesenicah okoli 800 zaposlenih poleg višjih plač zahteva tudi nov dodatek in izenačitev nazivov z nazivi na ministrstvih. Na vprašanje, kdaj se bodo nadaljevala pogajanja z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, je Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, odgovoril, da se bo to zgodilo čez dober teden. Pa se bodo sindikati takrat z njim lahko dogovorili o stavkovnih zahtevah? »Glede na to, da je minister dal jasno vedeti, da stavka ne bo plačana, se bojim, da ne,« pravi Verk.
Frančišek Verk je tudi povedal, da je služba za upravne enote na ministrstvu za javno upravo (MJU) izdala navodila, katera dela in naloge morajo med stavko opravljati zaposleni na UE. »Iz navodil namreč izhaja, da morajo zaposleni opravljati vse naloge in storitve za državljane, kar pa ni mogoče. Na ljubljanski upravni enoti, denimo, tega navodila danes sploh niso prejeli. Informacijski sistem Krpan, ki ga na upravnih enotah uvajajo, namreč ne sprejema prihajajoče elektronske pošte. Gre za nov sistem, ki se uporablja v državni upravi in ki za upravne enote ni najprimernejši. Na največji upravni enoti v državi so tako danes dopoldne prejeli več kot 6000 elektronskih vlog in okoli 600 vlog po navadni pošti. To lahko reši le zadostno število ljudi, dovolj zmogljiva informatika in zaposleni, ki ne bodo prejemali le minimalnih plač,« ocenjuje Verk.
Na nekaterih UE so dobili seznam obveznih nalog, ki jih morajo opravljati med stavko.
Sindikat državnih organov je za nujni sestanek z ministrom Boštjančičem.
Zahtevajo tudi dodatek za blagajniški riziko pri poslovanju z gotovino.
Na vprašanje, ali bodo stavko še zaostrili, oziroma kaj bo sledilo, je Verk odgovoril, da je najprej treba videti rezultate stavke. »Ministra Boštjančiča bom zaprosil za izredni sestanek na štiri oči, glede na to, da je služba za upravne enote na MJU dala takšna nemogoča navodila glede dela med stavko,« pravi prvi sindikalist delavcev v državnih organih. Pri tem dodaja, da se običajno vodstveni delavci, tako direktorji družb kot tudi predstojniki v javnem sektorju, s sindikati posvetujejo o omejitvah dela oziroma storitev v času stavke. V tem primeru pa se načelniki s sindikati sploh niso posvetovali.
Za dodatek pri poslovanju z gotovino
Slobodan Vuk, predsednik sindikata zaposlenih na UE Ljubljana Bežigrad je za Delo povedal, da so višje plače le ena od zahtev stavkajočih. »Naše zahteve so tri: zvišanje plač za sedem plačnih razredov (28 odstotkov), izenačitev nazivov z nazivi na ministrstvih in zahteva po uvedbi dodatka za blagajniški rizik pri poslovanju z gotovino. Na pogajanjih so nam povedali, da tega dodatka nima nihče. Vendar pa kolektivna pogodba za Banko Slovenije določa, da ima delavec pravico do dodatka za težje pogoje dela, in sicer za blagajniški riziko v vrednosti 8,50 evra bruto na dan,« dodaja.
O izenačitvi nazivov z nazivi na ministrstvih pa pojasnjuje, da je delo zaposlenih na UE primerljivo z delom na ministrstvih. Gradbena dovoljenja namreč izdajajo tako na upravnih enotah kot tudi na ministrstvih. »Zahteva za zvišanje plač za sedem plačnih razredov pa je splošna, saj imamo strokovna delovna mesta, ki so premalo plačana. Ta zahteva rešuje tudi kadrovski primanjkljaj na upravnih enotah, saj bi z višjimi plačami lahko privabili nov kader,« še ocenjuje Vuk.
