Ustavno sodišče razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
Sodniki so del zakona razveljavili zaradi retroaktivnosti.
Odpri galerijo
Javne koristi od retroaktivnega učinka v primeru zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora po prepričanju ustavne sodnice tudi ni težko uvideti. FOTO: BlaŽ Samec/Delo
Ljubljana - Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990. Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo.
Ustavno sodišče je odločilo, da je prvi odstavek 57. člena zakona v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov, ker omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti, to je pred 29. novembrom 2011.
Kot so v odločbi o razveljavitvi dela zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izpostavili ustavni sodniki, prvi odstavek 155. člena ustave prepoveduje »povratne učinke«, kot jih je predvideval tudi zakon. Izjeme so sicer dopuščene, vendar le »če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice«, ministrstvo za pravosodje pa take javne koristi po navedbah sodišča ni izkazalo.
Prav tako se ministrstvo v zakonodajnem postopku ni odzvalo na opozorili zakonodajno-pravne službe DZ in DS, ki sta opozarjala na ustavno spornost ukrepa z vidika ustavne prepovedi povratnega učinka zakonov. Niti se ministrstvo ni izjavilo o pobudi ustavnemu sodišču, so navedli na sodišču.
Za tista kazniva dejanja, ki so bila storjena pred dnevom uveljavitve zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, je bilo v skladu s kazensko zakonodajo mogoče odvzeti le protipravno premoženjsko korist, ki je izhajala neposredno iz konkretnega kaznivega dejanja.
Sodišče je omenjeno odločitev sprejelo ob presojanju pobude, ki jo je nanj naslovila Vlasta Mrčinko s Ptuja. Ta se je v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora znašla kot partnerka nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen.
Mrčinkova, ki ima frizerski salon, je morala na sodišču dokazovati izvor dobrega pol milijona evrov premoženja. Sodišče je sicer v celoti zavrnilo predlog tožilstva za odvzem premoženja Mrčinkovi, ki da je uspešno pojasnila izvor svojega premoženja.
Pritožnica je v ustavnih pritožbah izpodbijala tudi sklepe sodišč, s katerimi je bila odrejena in kasneje podaljšana odredba o začasnem zavarovanju in prepovedi odtujitve oz. obremenitve premoženja, za katerega je Specializirano državno tožilstvo od nje zahtevalo dokazovanje izvora. A postopek zoper Mrčinkovo se je medtem že zaključil, tako tudi njeno premoženje ni več blokirano, sicer bi ustavno sodišče izpodbijane sklepe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje.
Delno odklonilno ločeno mnenje je k odločitvi podala ustavna sodnica Etelka Korpič - Horvat. V nasprotju s kolegi ustavnimi sodniki, ki so poudarjali nesprejemljivost in protiustavnost veljavnosti zakona za nazaj je Korpič - Horvatova ocenila, da bo odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi spornega člena zakona »učinkovala tako, da bo 'oprala' premoženja, ki so bila do razveljavitve navedene zakonske določbe deloma ali v celoti nezakonitega izvora«.
Po prepričanju sodnice Korpič - Horvatove gre v danem primeru za nepravo retroaktivnost. Kot pojasnjuje v ločenem mnenju, namreč v primeru, ko finančna preiskava zajema obdobje, ki deloma sega v čas pred uveljavitvijo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, deloma pa v čas po uveljavitvi zakona, ne gre za pravo, marveč za »nepravo retroaktivnost«, saj učinkuje tudi na čas po uveljavitvi zakona.
Javne koristi od retroaktivnega učinka v primeru zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora po prepričanju ustavne sodnice tudi ni težko uvideti. »Po letu 1990 je potekal slabo reguliran prehod - pravimo mu tranzicija - v novo institucionalno ureditev. Proces tranzicije je med drugim vključeval denacionalizacijo, privatizacijo z vavčerji in privatizacijo z menedžerskimi prevzemi podjetij. Dogajale so se mnogotere nečednosti. Zaradi njih institucionalno ureditev pesti kriza legitimnosti. Za krizo legitimnosti se lahko reče, da je vsaj tako huda sistemska bolezen kot finančna kriza ali gospodarska recesija. Odvzemi premoženj nezakonitega izvora lahko ublažijo krizo legitimnosti. To bi lahko zadoščalo za dopustitev nepravega retroaktivnega učinka zakona,« je prepričana ustavna sodnica.
Pravosodno ministrstvo še ni preučilo odločitve ustavnega sodišča. Kljub temu, da je za protiustavnega spoznalo en člen zakona gre po oceni ministrstva za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem premoženjske koristi. »Odločitev ustavnega sodišča moramo še proučiti, že na prvi pogled pa iz nje izhaja več dolgoročnih in bistvenih posledic,« so zapisali v odzivu. Dejstvo, da se po odločbi ustavnega sodišča odslej zakon lahko uporablja le za dejanja, storjena po 29. novembru 2011, bo nedvomno imelo posledice za konkretne postopke, vezane na dejanja, storjena pred omenjenim datumom.
»Kljub temu da je ustavno sodišče za protiustavnega spoznalo zgolj en člen zakona, gre torej za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem protipravne premoženjske koristi prek civilnega postopka v vseh primerih organizirane, gospodarske in bančne kriminalitete, ki se je zgodila pred omenjenim datumom,« so navedli. Po drugi strani pa gre za dolgoročno sistemsko odločitev oziroma nadstandard, ki bo vsakokratnega zakonodajalca omejevala pri sprejemanju podobnih zakonskih ukrepov za spopadanje z najbolj zahtevnimi in škodljivimi oblikami kriminalitete v bodoče.
DZ je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sprejel novembra 2011 na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares). Ministrstvo za pravosodje pod takratnim ministrom Alešem Zalarjem je glede prvotnega besedila zakona ocenilo, da ima sicer dober namen, a ni dobro pripravljen in premišljen. Kasneje so po usklajevanjih besedilo podprli.
Zakon je DZ obravnaval julija 2011, veljati je začel 29. novembra 2011. Leta 2013 je bil noveliran na predlog pravosodnega ministra Senka Pličaniča. Vlada je takrat z novelo omogočila, da se na specializiranem državnem tožilstvu oblikuje posebna notranja organizacijska enota, ki zastopa državo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Med tožbami za odvzem premoženja nezakonitega izvora se je znašlo tudi nekaj prepoznavnih posameznikov. Izvor svojega premoženja so morali med drugim dokazati nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske veje organizacije srbskega veletrgovca s kokainom Darka Šarića, ter predsednik SDS Janez Janša.
Spomladi je višje sodišče potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je decembra lani prekinilo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši za odvzem premoženja in zakon poslalo v ustavno presojo. Okrožno sodišče je ocenilo, da je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v več točkah protiustaven. Prav tako je po mnenju sodišča tožilstvo za več kot dve leti zamudilo rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja predsedniku SDS.
Lani jeseni je ljubljansko okrožno sodišče delno ugodilo zahtevi specializiranega državnega tožilstva, da Draganu Tošiću odvzame za sedem milijonov evrov imetja. Odredilo je odvzem dela nepremičnin in denarja na bančnih računih, ne pa tudi dobrih štirih milijonov evrov, ki naj bi jih Tošič nekoč imel, a medtem že porabil. Tošićeva obramba je napovedala pritožbo na takšno odločitev sodišča.
Letos spomladi pa je isto sodišče odločilo, da je tožba specializiranega državnega tožilstva zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja in njegovo hčer Mašo Kangler za odvzem premoženja nezakonitega izvora neutemeljena. Tožilstvo je napovedalo pritožbo, sodba še ni pravnomočna. Specializirano državno tožilstvo je zoper Kanglerja vložilo tožbo za odvzem domnevno nezakonitega premoženja v višini dobrih 256.000 evrov.
Junija letos se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začel postopek v tožbi države proti parohu Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću za odvzem 842.088 evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja. Po poročanju medijev ga sumijo, da je nezakonito prišel med drugim do zemljišča v Umagu, vrednostnih papirjev, avtomobila, denarja in skoraj pol milijona evrov drugega premoženja.
Ustavno sodišče je odločilo, da je prvi odstavek 57. člena zakona v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov, ker omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti, to je pred 29. novembrom 2011.
Kot so v odločbi o razveljavitvi dela zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izpostavili ustavni sodniki, prvi odstavek 155. člena ustave prepoveduje »povratne učinke«, kot jih je predvideval tudi zakon. Izjeme so sicer dopuščene, vendar le »če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice«, ministrstvo za pravosodje pa take javne koristi po navedbah sodišča ni izkazalo.
Ustavno sodišče je odločilo, da je prvi odstavek 57. člena zakona v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov, ker omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti. FOTO: Getty Images
Prav tako se ministrstvo v zakonodajnem postopku ni odzvalo na opozorili zakonodajno-pravne službe DZ in DS, ki sta opozarjala na ustavno spornost ukrepa z vidika ustavne prepovedi povratnega učinka zakonov. Niti se ministrstvo ni izjavilo o pobudi ustavnemu sodišču, so navedli na sodišču.
Za tista kazniva dejanja, ki so bila storjena pred dnevom uveljavitve zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, je bilo v skladu s kazensko zakonodajo mogoče odvzeti le protipravno premoženjsko korist, ki je izhajala neposredno iz konkretnega kaznivega dejanja.
Ni pa bilo mogoče odvzeti premoženja domnevnih storilcev kataloških kaznivih dejanj zgolj zaradi tega, ker je njihovo premoženje nesorazmerno z njihovimi dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, oziroma zaradi nedokazanosti zakonitega izvora premoženja, so še izpostavili na ustavnem sodišču.
Sodišče je omenjeno odločitev sprejelo ob presojanju pobude, ki jo je nanj naslovila Vlasta Mrčinko s Ptuja. Ta se je v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora znašla kot partnerka nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen.
Mrčinkova, ki ima frizerski salon, je morala na sodišču dokazovati izvor dobrega pol milijona evrov premoženja. Sodišče je sicer v celoti zavrnilo predlog tožilstva za odvzem premoženja Mrčinkovi, ki da je uspešno pojasnila izvor svojega premoženja.
Pritožnica je v ustavnih pritožbah izpodbijala tudi sklepe sodišč, s katerimi je bila odrejena in kasneje podaljšana odredba o začasnem zavarovanju in prepovedi odtujitve oz. obremenitve premoženja, za katerega je Specializirano državno tožilstvo od nje zahtevalo dokazovanje izvora. A postopek zoper Mrčinkovo se je medtem že zaključil, tako tudi njeno premoženje ni več blokirano, sicer bi ustavno sodišče izpodbijane sklepe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje.
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. FOTO: Blaž Samec
Delno odklonilno ločeno mnenje je k odločitvi podala ustavna sodnica Etelka Korpič - Horvat. V nasprotju s kolegi ustavnimi sodniki, ki so poudarjali nesprejemljivost in protiustavnost veljavnosti zakona za nazaj je Korpič - Horvatova ocenila, da bo odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi spornega člena zakona »učinkovala tako, da bo 'oprala' premoženja, ki so bila do razveljavitve navedene zakonske določbe deloma ali v celoti nezakonitega izvora«.
Po prepričanju sodnice Korpič - Horvatove gre v danem primeru za nepravo retroaktivnost. Kot pojasnjuje v ločenem mnenju, namreč v primeru, ko finančna preiskava zajema obdobje, ki deloma sega v čas pred uveljavitvijo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, deloma pa v čas po uveljavitvi zakona, ne gre za pravo, marveč za »nepravo retroaktivnost«, saj učinkuje tudi na čas po uveljavitvi zakona.
Javne koristi od retroaktivnega učinka v primeru zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora po prepričanju ustavne sodnice tudi ni težko uvideti. »Po letu 1990 je potekal slabo reguliran prehod - pravimo mu tranzicija - v novo institucionalno ureditev. Proces tranzicije je med drugim vključeval denacionalizacijo, privatizacijo z vavčerji in privatizacijo z menedžerskimi prevzemi podjetij. Dogajale so se mnogotere nečednosti. Zaradi njih institucionalno ureditev pesti kriza legitimnosti. Za krizo legitimnosti se lahko reče, da je vsaj tako huda sistemska bolezen kot finančna kriza ali gospodarska recesija. Odvzemi premoženj nezakonitega izvora lahko ublažijo krizo legitimnosti. To bi lahko zadoščalo za dopustitev nepravega retroaktivnega učinka zakona,« je prepričana ustavna sodnica.
Odločitev ustavnega sodišča z daljnosežnimi in konkretnimi posledicami za odvzem premoženjske koristi
Pravosodno ministrstvo še ni preučilo odločitve ustavnega sodišča. Kljub temu, da je za protiustavnega spoznalo en člen zakona gre po oceni ministrstva za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem premoženjske koristi. »Odločitev ustavnega sodišča moramo še proučiti, že na prvi pogled pa iz nje izhaja več dolgoročnih in bistvenih posledic,« so zapisali v odzivu. Dejstvo, da se po odločbi ustavnega sodišča odslej zakon lahko uporablja le za dejanja, storjena po 29. novembru 2011, bo nedvomno imelo posledice za konkretne postopke, vezane na dejanja, storjena pred omenjenim datumom.
»Kljub temu da je ustavno sodišče za protiustavnega spoznalo zgolj en člen zakona, gre torej za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem protipravne premoženjske koristi prek civilnega postopka v vseh primerih organizirane, gospodarske in bančne kriminalitete, ki se je zgodila pred omenjenim datumom,« so navedli. Po drugi strani pa gre za dolgoročno sistemsko odločitev oziroma nadstandard, ki bo vsakokratnega zakonodajalca omejevala pri sprejemanju podobnih zakonskih ukrepov za spopadanje z najbolj zahtevnimi in škodljivimi oblikami kriminalitete v bodoče.
Vlada se je o ustavni pobudi izjasnila maja letos, ko je ocenila, da v skladu z drugim odstavkom 155. člena ustave zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ocenila je, da je bila določitev povratne veljave nujen ukrep, saj ne pozna blažjega ukrepa, s katerim bi lahko zagotovili obravnavano javno korist oziroma preprečili škodo.
DZ je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sprejel novembra 2011 na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares). Ministrstvo za pravosodje pod takratnim ministrom Alešem Zalarjem je glede prvotnega besedila zakona ocenilo, da ima sicer dober namen, a ni dobro pripravljen in premišljen. Kasneje so po usklajevanjih besedilo podprli.
Zakon je DZ obravnaval julija 2011, veljati je začel 29. novembra 2011. Leta 2013 je bil noveliran na predlog pravosodnega ministra Senka Pličaniča. Vlada je takrat z novelo omogočila, da se na specializiranem državnem tožilstvu oblikuje posebna notranja organizacijska enota, ki zastopa državo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Med tožbami za odvzem premoženja nezakonitega izvora se je znašlo tudi nekaj prepoznavnih posameznikov. Izvor svojega premoženja so morali med drugim dokazati nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske veje organizacije srbskega veletrgovca s kokainom Darka Šarića, ter predsednik SDS Janez Janša.
Prihod Dragana Tosiča na sojenje aprila 2015. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Spomladi je višje sodišče potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je decembra lani prekinilo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši za odvzem premoženja in zakon poslalo v ustavno presojo. Okrožno sodišče je ocenilo, da je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v več točkah protiustaven. Prav tako je po mnenju sodišča tožilstvo za več kot dve leti zamudilo rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja predsedniku SDS.
Sodišče lani odredilo odvzem dela nepremičnin in denarja Draganu Tošiću
Lani jeseni je ljubljansko okrožno sodišče delno ugodilo zahtevi specializiranega državnega tožilstva, da Draganu Tošiću odvzame za sedem milijonov evrov imetja. Odredilo je odvzem dela nepremičnin in denarja na bančnih računih, ne pa tudi dobrih štirih milijonov evrov, ki naj bi jih Tošič nekoč imel, a medtem že porabil. Tošićeva obramba je napovedala pritožbo na takšno odločitev sodišča.
Letos spomladi pa je isto sodišče odločilo, da je tožba specializiranega državnega tožilstva zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja in njegovo hčer Mašo Kangler za odvzem premoženja nezakonitega izvora neutemeljena. Tožilstvo je napovedalo pritožbo, sodba še ni pravnomočna. Specializirano državno tožilstvo je zoper Kanglerja vložilo tožbo za odvzem domnevno nezakonitega premoženja v višini dobrih 256.000 evrov.
Junija letos se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začel postopek v tožbi države proti parohu Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću za odvzem 842.088 evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja. Po poročanju medijev ga sumijo, da je nezakonito prišel med drugim do zemljišča v Umagu, vrednostnih papirjev, avtomobila, denarja in skoraj pol milijona evrov drugega premoženja.
