Čedalje manj globalni sporazum
»Solidarnostna« kriza: Proti sporazumu ZN o varni, urejeni in zakoniti migraciji vsaj pet držav
Odpri galerijo
Pakistanski migranti v improviziranem kampu na obrobju Velike Kladuše Foto Jure Eržen
V Marakeš, kjer bodo 10. in 11. decembra uradno sprejeli v Združenih narodih odobren globalni sporazum o migracijah, ne bo predstavnikov Avstrije, Bolgarije, Češke, Madžarske in ZDA, »oporečnikom« pa se utegneta priključiti vsaj še Avstralija in Poljska.
Čeprav dokument, ki po besedah posebne predstavnice za mednarodno migracijo pri Združenih narodih Louise Arbour ne spodbuja migracije, temveč zgolj ureja in poskuša celo zmanjšati nekaj, kar se dogaja od nekdaj in bo tudi za vedno z nami, a je zdaj »nevarno, kaotično in nezakonito«, ne bo zavezujoč, se upor proti njemu veča.
Med državami, ki so doslej uradno razglasile, da zavračajo 31-stranski dokument o globalnem urejanju migrantskega vprašanja, so še najbolj načelne ZDA, ki so svojo odločitev sporočile že konec lanskega leta. Hkrati so bile edina od 193 članic ZN, ki »ni sodelovala pri leto in pol trajajočem procesu priprave globalnega sporazuma o migracijah«, kakor so na začetku lanskega decembra ugotovili v ameriškem časniku Hill, kjer so hvalili takratno odločitev predsednika Donalda Trumpa za umik iz sporazuma.
Predhodnica tega sporazuma je bila newyorška deklaracija o beguncih in migrantih, ki jo je generalna skupščina ZN soglasno sprejela 19. septembra 2016, ZDA pa so takrat, ko jih je vodil še Trumpov predhodnik Barack Obama, podpirale globalno in skupno urejanje teh težav. »Begunska kriza je preizkus naše skupne človeškosti,« je dan po sprejetju deklaracije povedal Obama.
Dobro leto zatem so se stvari postavile na glavo, saj so se ZDA le nekaj ur pred začetkom mednarodne konference v Mehiki, kjer so se pogovarjali o novem globalnem sporazumu, ne le odrekle sodelovanju, temveč se odpovedale tudi newyorški deklaraciji. Njen »globalistični pristop preprosto ni združljiv z ameriško suverenostjo«, je bila na začetku lanskega decembra odločna ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley. Zato je bila njena država edina od 193 članic ZN, ki letos poleti ni odobrila besedila sporazuma, ki ga bodo prihodnji mesec tudi uradno sprejeli v Marakešu.
Takoj zatem se je našla še druga »odpadnica«, Madžarska, njen premier Viktor Orbán pa je izjavil, da je sporazum videti, kot bi bil prepisan iz »Sorosovega načrta«. Konec prejšnjega meseca se je nasprotnikom sporazuma pridružila še trenutno predsedujoča EU Avstrija, kjer kancler Sebastian Kurz očita dogovoru, da briše meje med »zakonitimi« begunci in »nezakonitimi« migranti, podpredsednik vlade Heinz-Christian Strache pa pravi, da »migracija ni in ne sme postati človekova pravica«.
V zadnjih dnevih je bilo slišati uradni »njet« tudi iz Bolgarije in Češke, kjer so predstavniki oblasti ponavljali besede dunajskih kolegov. Po dosedanjih izjavah sodeč gre enako uradno stališče v kratkem pričakovati tudi iz Poljske. Na Hrvaškem je sporazum zanetil notranjepolitične zdrahe, zaradi tega se je razvila vroča razprava tudi v nemškem parlamentu. Zaradi izjav avstralskega notranjega ministra Petra Duttona, da sporazuma ne bo podpisala tudi njegova država, se je med morebitnimi oporečnicami znašla tudi Avstralija, a po zadnjih novicah bodo njeni predstavniki decembra kljub temu prišli v Marakeš.
Čeprav dokument, ki po besedah posebne predstavnice za mednarodno migracijo pri Združenih narodih Louise Arbour ne spodbuja migracije, temveč zgolj ureja in poskuša celo zmanjšati nekaj, kar se dogaja od nekdaj in bo tudi za vedno z nami, a je zdaj »nevarno, kaotično in nezakonito«, ne bo zavezujoč, se upor proti njemu veča.
Med državami, ki so doslej uradno razglasile, da zavračajo 31-stranski dokument o globalnem urejanju migrantskega vprašanja, so še najbolj načelne ZDA, ki so svojo odločitev sporočile že konec lanskega leta. Hkrati so bile edina od 193 članic ZN, ki »ni sodelovala pri leto in pol trajajočem procesu priprave globalnega sporazuma o migracijah«, kakor so na začetku lanskega decembra ugotovili v ameriškem časniku Hill, kjer so hvalili takratno odločitev predsednika Donalda Trumpa za umik iz sporazuma.
Predhodnica tega sporazuma je bila newyorška deklaracija o beguncih in migrantih, ki jo je generalna skupščina ZN soglasno sprejela 19. septembra 2016, ZDA pa so takrat, ko jih je vodil še Trumpov predhodnik Barack Obama, podpirale globalno in skupno urejanje teh težav. »Begunska kriza je preizkus naše skupne človeškosti,« je dan po sprejetju deklaracije povedal Obama.
Dobro leto zatem so se stvari postavile na glavo, saj so se ZDA le nekaj ur pred začetkom mednarodne konference v Mehiki, kjer so se pogovarjali o novem globalnem sporazumu, ne le odrekle sodelovanju, temveč se odpovedale tudi newyorški deklaraciji. Njen »globalistični pristop preprosto ni združljiv z ameriško suverenostjo«, je bila na začetku lanskega decembra odločna ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley. Zato je bila njena država edina od 193 članic ZN, ki letos poleti ni odobrila besedila sporazuma, ki ga bodo prihodnji mesec tudi uradno sprejeli v Marakešu.
Prepis iz »Sorosovega načrta«
Takoj zatem se je našla še druga »odpadnica«, Madžarska, njen premier Viktor Orbán pa je izjavil, da je sporazum videti, kot bi bil prepisan iz »Sorosovega načrta«. Konec prejšnjega meseca se je nasprotnikom sporazuma pridružila še trenutno predsedujoča EU Avstrija, kjer kancler Sebastian Kurz očita dogovoru, da briše meje med »zakonitimi« begunci in »nezakonitimi« migranti, podpredsednik vlade Heinz-Christian Strache pa pravi, da »migracija ni in ne sme postati človekova pravica«.
V zadnjih dnevih je bilo slišati uradni »njet« tudi iz Bolgarije in Češke, kjer so predstavniki oblasti ponavljali besede dunajskih kolegov. Po dosedanjih izjavah sodeč gre enako uradno stališče v kratkem pričakovati tudi iz Poljske. Na Hrvaškem je sporazum zanetil notranjepolitične zdrahe, zaradi tega se je razvila vroča razprava tudi v nemškem parlamentu. Zaradi izjav avstralskega notranjega ministra Petra Duttona, da sporazuma ne bo podpisala tudi njegova država, se je med morebitnimi oporečnicami znašla tudi Avstralija, a po zadnjih novicah bodo njeni predstavniki decembra kljub temu prišli v Marakeš.
