Krhko trgovinsko premirje med EU in ZDA
V Bruslju si želijo pozitivno agendo, toda ameriško žuganje s carinami vzbuja zle slutnje.
Odpri galerijo
Ameriški delež v evropskem uvozu soje je že 74,5-odstotni. FOTO: Reuters
Bruselj – Čeprav sta bila EU in Washington po prihodu Donalda Trumpa v Belo hišo že nekajkrat na robu trgovinske vojne, so bili v napetem pogajalskem procesu doslej preprečeni črni scenariji.
Ko se bo evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström danes v Washingtonu sestala z ameriškim trgovinskim predstavnikom Robertom Lighthizerjem, bosta po bruseljskih razlagah imela na mizi – pozitivno trgovinsko agendo. Jutri bodo potekali tristranski pogovori, ki vključujejo še Japonsko.
Temelj za nekoliko manj napete čezatlantske odnose je bil dosežen na pogovorih predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja s Trumpom konec julija. Pred tem so ZDA grozile Nemčiji in drugim s carinami na evropske avtomobile.
Juncker in Trump sta si postavila za cilj ničelne carine, odpravo brezcarinskih ovir in ničelne subvencije za neavtomobilske industrijske izdelke. EU in ZDA naj bi si prizadevale za povečanje trgovine s storitvami, kemikalijami, farmacevtskimi izdelki, medicinskimi proizvodi in sojo.
V Washingtonu so se zavezali, da vsaj med tovrstnimi pogovori ne bodo uvajali carin na avtomobile. Še več, EU naj bi uvažala več utekočinjenega zemeljskega plina iz Združenih držav za diverzifikacijo dobave energije. Daleč največ plina sicer EU uvaža iz Rusije.
Od pogovorov Junckerja s Trumpom poskuša Bruselj predvsem predstaviti argumente, s katerimi si želi ovreči ameriške očitke o velikem trgovinskem neravnotežju v korist EU. Zgolj od julijskega sestanka do konca novembra da se je ameriški izvoz utekočinjenega plina v EU povečal za več kot polovico.
Trgovina z ameriškim plinom naj bi se po bruseljskih projekcijah še bolj razbohotila, saj na vseh koncih Evrope gradijo infrastrukturo, kot so terminali za utekočinjeni plin. Oktobra naj bi šlo v EU že 24 odstotkov ameriškega izvoza tega energenta.
Poleg tega so ZDA postale daleč največji dobavitelj soje za Evropo. V primerjavi z obdobjem med julijem in decembrom 2017 se je uvoz ameriške soje v EU v enakem obdobju lani več kot podvojil (zvišal se je za 112 odstotkov). Tako je ameriški delež v evropskem uvozu soje že 74,5-odstotni, v ameriškem izvozu pa 28-odstotni.
Evropska komisija je začela postopek za odobritev ameriške soje za proizvodnjo biogoriva v EU. Tako se bo uvoz iz ZDA še povečal. Unija na leto uvozi približno 14 milijonov tone soje, ki se uporablja predvsem za krmo živali in pridelavo mleka.
Na drugi strani so presežki EU v trgovini z blagom še naprej visoki, presegajo 100 milijard evrov. Po končani obdelavi statističnih podatkov za leto 2018 bi se utegnili pokazati za najvišje doslej. Ker predstavniki Washingtona še vedno grozijo s carinami na avtomobile, če ne bodo dosegli trgovinske kupčije po Trumpovih željah, je videti, da je čezatlantsko trgovinsko razmerje bolj podobno premirju kot trajni rešitvi zapletenih vprašanj.
Celovita pogajanja, kakršna so v času Baracka Obame potekala o sporazumu med EU in ZDA o trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP), že tako niso predvidena.
Čezatlantske trgovinske odnose že tako bremeni lanska uvedba ameriških carin na evropsko jeklo in aluminij. EU je odgovorila s carinami na številne izdelke, denimo na motocikle in džins. Poleg tega je sprejela ukrepe za zaščito domačih proizvajalcev in začela postopke pred Svetovno trgovinsko organizacijo.
Trgovinski odnosi med EU in ZDA so vredni okoli 1000 milijard evrov na leto in imajo največji obseg na svetu. V ZDA postavljajo trgovinske odnose še v širši politični in varnostni kontekst, povezan z Natom in evropsko nabavo orožja.
Ko se bo evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström danes v Washingtonu sestala z ameriškim trgovinskim predstavnikom Robertom Lighthizerjem, bosta po bruseljskih razlagah imela na mizi – pozitivno trgovinsko agendo. Jutri bodo potekali tristranski pogovori, ki vključujejo še Japonsko.
Temelj za nekoliko manj napete čezatlantske odnose je bil dosežen na pogovorih predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja s Trumpom konec julija. Pred tem so ZDA grozile Nemčiji in drugim s carinami na evropske avtomobile.
Juncker in Trump sta si postavila za cilj ničelne carine, odpravo brezcarinskih ovir in ničelne subvencije za neavtomobilske industrijske izdelke. EU in ZDA naj bi si prizadevale za povečanje trgovine s storitvami, kemikalijami, farmacevtskimi izdelki, medicinskimi proizvodi in sojo.
V Washingtonu so se zavezali, da vsaj med tovrstnimi pogovori ne bodo uvajali carin na avtomobile. Še več, EU naj bi uvažala več utekočinjenega zemeljskega plina iz Združenih držav za diverzifikacijo dobave energije. Daleč največ plina sicer EU uvaža iz Rusije.
Plin in soja
Od pogovorov Junckerja s Trumpom poskuša Bruselj predvsem predstaviti argumente, s katerimi si želi ovreči ameriške očitke o velikem trgovinskem neravnotežju v korist EU. Zgolj od julijskega sestanka do konca novembra da se je ameriški izvoz utekočinjenega plina v EU povečal za več kot polovico.
Trgovina z ameriškim plinom naj bi se po bruseljskih projekcijah še bolj razbohotila, saj na vseh koncih Evrope gradijo infrastrukturo, kot so terminali za utekočinjeni plin. Oktobra naj bi šlo v EU že 24 odstotkov ameriškega izvoza tega energenta.
Poleg tega so ZDA postale daleč največji dobavitelj soje za Evropo. V primerjavi z obdobjem med julijem in decembrom 2017 se je uvoz ameriške soje v EU v enakem obdobju lani več kot podvojil (zvišal se je za 112 odstotkov). Tako je ameriški delež v evropskem uvozu soje že 74,5-odstotni, v ameriškem izvozu pa 28-odstotni.
Evropska komisija je začela postopek za odobritev ameriške soje za proizvodnjo biogoriva v EU. Tako se bo uvoz iz ZDA še povečal. Unija na leto uvozi približno 14 milijonov tone soje, ki se uporablja predvsem za krmo živali in pridelavo mleka.
Rekordni evropski presežki
Na drugi strani so presežki EU v trgovini z blagom še naprej visoki, presegajo 100 milijard evrov. Po končani obdelavi statističnih podatkov za leto 2018 bi se utegnili pokazati za najvišje doslej. Ker predstavniki Washingtona še vedno grozijo s carinami na avtomobile, če ne bodo dosegli trgovinske kupčije po Trumpovih željah, je videti, da je čezatlantsko trgovinsko razmerje bolj podobno premirju kot trajni rešitvi zapletenih vprašanj.
Celovita pogajanja, kakršna so v času Baracka Obame potekala o sporazumu med EU in ZDA o trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP), že tako niso predvidena.
Čezatlantske trgovinske odnose že tako bremeni lanska uvedba ameriških carin na evropsko jeklo in aluminij. EU je odgovorila s carinami na številne izdelke, denimo na motocikle in džins. Poleg tega je sprejela ukrepe za zaščito domačih proizvajalcev in začela postopke pred Svetovno trgovinsko organizacijo.
Trgovinski odnosi med EU in ZDA so vredni okoli 1000 milijard evrov na leto in imajo največji obseg na svetu. V ZDA postavljajo trgovinske odnose še v širši politični in varnostni kontekst, povezan z Natom in evropsko nabavo orožja.
