»Vsak sporazum je boljši kot kaotičen brexit«
V EU27 nočejo posegati v dosežen kompromis in Londonu ponujajo le daljšo tranzicijo.
Odpri galerijo
zupanski kandidati
Bruselj – V procesu izstopa Združenega kraljestva iz EU se je začel dramatičen teden, v katerem naj bi preprečili zaostritev razmer. Nazadnje bo v nedeljo potekal še izredni vrh o brexitu, na katerem naj bi še voditelji članic blagoslovili doseženi ločitveni sporazum.
»Ločitve niso nikoli lahke, a zmeraj je bolje, če potekajo prijateljsko. To je najbolje za dobre odnose v prihodnosti,« je na zasedanju ministrov, pristojnih za EU, povedal Avstrijec Gernot Blümel. V državi, ki predseduje Svetu EU, izhajajo iz tega, da bo ločitveni sporazum, kakršnega je dosegla premierka Theresa May, preživel in da bo na koncu potrjen.
Največ negotovosti je glede tega, ali bo Mayevi v težkih notranjepolitičnim okoliščinah uspelo uspešno »spraviti« sporazum skozi parlament. Med predstavniki članic EU je bilo že kar nekaj zbadljivih tonov. Luksemburški minister Jean Asselborn je z zadovoljstvom ugotavljal, da na Otoku ne velja več logika, da je ločitev brez sporazuma boljša kot slab sporazum.
»Po novem je parola: vsakršen sporazum je boljši kot ločitev brez sporazuma. To je pravilno,« je opozoril izkušeni Luksemburžan. V njegovih očeh da ni boljše rešitve za »neumen brexit« od sporazuma, ki je na mizi.
Članice EU27 so sicer pripravljene na nadaljnje pogovore o politični izjavi o prihodnji odnosih z Združenim kraljestvom. Po besedah glavnega evropskega pogajalca Michela Barnierja »bo deklaracija odprla vrata pogajanjem o prihodnjem gospodarskem in strateškem partnerstvu«.
Konkretna pogajanja o prihodnjih odnosih se bodo začela po izpeljavi brexita 29. marca prihodnje leto.
Barnier je sicer pozval k ohranjanju mirne krvi in osredotočanju na izpeljavo urejenega brexita.
Do konca leta 2020 bo Združeno kraljestvo še v fazi tranzicije, ko bo ostalo del evropskega notranjega trga in carinske unije. Poleg tega bo moralo spoštovati evropsko zakonodajo, ne da bi soodločalo o njej. Na mizi je razprava o podaljšanje tega obdobja po izteku leta 2020.
Koliko časa bi lahko trajal takšen enkratni podaljšek, je še negotovo. Ugiba se, da bi bila tranzicija lahko podaljšana še za dve leti in da bi Združeno kraljestvo vsako leto moralo vplačati v proračun EU 15 milijard evrov.
»Ločitve niso nikoli lahke, a zmeraj je bolje, če potekajo prijateljsko. To je najbolje za dobre odnose v prihodnosti,« je na zasedanju ministrov, pristojnih za EU, povedal Avstrijec Gernot Blümel. V državi, ki predseduje Svetu EU, izhajajo iz tega, da bo ločitveni sporazum, kakršnega je dosegla premierka Theresa May, preživel in da bo na koncu potrjen.
Neumen brexit ...
Največ negotovosti je glede tega, ali bo Mayevi v težkih notranjepolitičnim okoliščinah uspelo uspešno »spraviti« sporazum skozi parlament. Med predstavniki članic EU je bilo že kar nekaj zbadljivih tonov. Luksemburški minister Jean Asselborn je z zadovoljstvom ugotavljal, da na Otoku ne velja več logika, da je ločitev brez sporazuma boljša kot slab sporazum.
»Po novem je parola: vsakršen sporazum je boljši kot ločitev brez sporazuma. To je pravilno,« je opozoril izkušeni Luksemburžan. V njegovih očeh da ni boljše rešitve za »neumen brexit« od sporazuma, ki je na mizi.
15 milijard na leto
Članice EU27 so sicer pripravljene na nadaljnje pogovore o politični izjavi o prihodnji odnosih z Združenim kraljestvom. Po besedah glavnega evropskega pogajalca Michela Barnierja »bo deklaracija odprla vrata pogajanjem o prihodnjem gospodarskem in strateškem partnerstvu«.
Konkretna pogajanja o prihodnjih odnosih se bodo začela po izpeljavi brexita 29. marca prihodnje leto.
Barnier je sicer pozval k ohranjanju mirne krvi in osredotočanju na izpeljavo urejenega brexita.
Do konca leta 2020 bo Združeno kraljestvo še v fazi tranzicije, ko bo ostalo del evropskega notranjega trga in carinske unije. Poleg tega bo moralo spoštovati evropsko zakonodajo, ne da bi soodločalo o njej. Na mizi je razprava o podaljšanje tega obdobja po izteku leta 2020.
Koliko časa bi lahko trajal takšen enkratni podaljšek, je še negotovo. Ugiba se, da bi bila tranzicija lahko podaljšana še za dve leti in da bi Združeno kraljestvo vsako leto moralo vplačati v proračun EU 15 milijard evrov.
