V nadaljevanju preberite:
Volitve v Turčiji – predsedniške, parlamentarne in lokalne – imajo zadnjih dvajset let, odkar državo vodita 69-letni Recep Tayyip Erdoğan in njegova Stranka pravičnosti in razvoja (AKP), dve posebnosti. Predvolilne napovedi so ponavadi napačne. In to ne le za drobec. Hkrati pa se v prvih urah štetja glasov po zaprtju volišč zdi, da bodo vladajoči z lahkoto pometli z opozicijo, saj začne turška volilna komisija najprej javno objavljati podatke iz ključnih Erdoğanovih oporišč. Denimo iz osrednje Anatolije.
Tako je bilo tudi tokrat, ko je rekordnih 88,3 odstotka volivcev in volivk minulo nedeljo na dolgo pričakovanih predsedniških volitvah – vzporedno so potekale tudi parlamentarne – izbiralo novega (starega) predsednika države. Predvolilne napovedi so skoraj soglasno napovedovale zmago opozicijskega kandidata iz vrst republikanske stranke (CHP) Kemala Kılıçdaroğluja, in to najmanj z dvema, tremi odstotnimi točkami prednosti. Ko je bila prešteta približno polovica glasov, pa so bili turške volilne folklore nevajeni opazovalci že prepričani, da bo Erdoğan kljub drugačnim napovedim gladko zmagal že v prvem krogu predsedniških volitev. V nekem trenutku je imel namreč že 18 odstotnih točk prednosti. A to se, predvidljivo, ni zgodilo.
