Jan Tratnik se stara kot dobro vino, rdeči bik mu je dal še krila

Ni več novica, da je v letošnji sezoni Jan Tratnik nizozemsko moštvo Visma Lease bike, prej bolj znano kot Jumbo Visma, zamenjal za nemški Red Bull - Bora - Hansgrohe.

Septembra 2024 je bilo objavljeno, da bo znova združil moči s Primožem Rogličem. Tratnik je ob tem dejal: »Morda nisem najmlajši, a sem zelo vesel, da se pridružujem ekipi s toliko ambicijami. Še vedno imam veliko osebnih ciljev, želim pa si tudi deliti svoje izkušnje z mladimi in pomagati ekipi preseči meje na vseh področjih.«

Ne, v to nemško moštvo ni prišel le zaradi Primoža Rogliča, temveč ker ta ekipa, ki bi se rada povzpela na svetovni vrh, nujno potrebuje kolesarja s tako bogatimi izkušnjami, kot jih ima v kolesarski karavani in med navijači priljubljeni »Syuk«.

Jana potrebujejo predvsem zato, da bo mentor mladim, ki jih je na tej ravni vsako leto več. Tako je pač v ekipah, ki imajo zelo bogat proračun, in Nemci ga imajo.

Takšne ekipe pod svoje okrilje hitro vzamejo vsakega mladeniča, ki le diši po talentu. Zdaj ni nič več nenavadnega, če je v taki ekipi svetovne serije kolesar, ki je komaj dopolnil 18 let. Taki mladci so precej izgubljeni v svetu kolesarskih morskih psov, kot si ljubkovalno rečejo kolesarji, ko gre za nohte mladim.

Slovenci pa smo živeli v prepričanju, da je bil Roglič kot capo di banda tisti, ki je svojim šefom in lastnikom ukazal, da hoče imeti pred svojim kolesom ravno Tratnikov hrbet.

Ko smo Primoža lani vprašali, ali je srečen, da je »idrijska lokomotiva« z njim, je odgovoril, da mu je v njegovem zavetrju najudobneje; človek, tudi brez red bulla dobi krila.

»Pri jumbovcih sem se vseskozi dobro počutil. Nič mi ni manjkalo. A sem tu dobil drugačno vlogo. Kot mentor mladim. Vem, da jim lahko pomagam. Pri prejšnjem delodajalcu sem bil robot. Tu bo vsega po malo. Malo bom dirkal tudi zase, če bom lahko. Nova zgodba se piše v novi ekipi in lepo je biti del nje, zraven je še ta vesoljec Primož. Krasno se imamo,« je že pred letošnjo sezono povedal Tratnik, ki je februarja dopolnil 35 let.

Slab začetek, najbrž odličen konec

Jan je letos malo dirkal. Že na uvodni dirki je doživel kalvarijo. Vendar tokrat za to ni bil sam kriv. Krivo je bilo neverjetno slabo vreme na dirki Etoile de Bessèges v Franciji. Celotna ekipa je dirko zapustila v tretji etapi.

»V prvih dveh etapah je vse potekalo po načrtu. Z ekipo nismo naredili nobene napake, zato sem komaj čakal na nadaljevanje. Zaradi slabe organizacije zapor cest smo že v prvih dveh etapah naleteli na avtomobile. V drugi etapi smo imeli srečo, da smo avtomobil pravočasno opazili in tudi pravočasno odreagirali ter začeli zavirati.

Kljub temu je bila ta etapa zelo napeta vse do cilja. Seveda kolesarji nismo bili zadovoljni s takšno ravnjo varnosti. Po nekaj sestankih z organizatorjem smo vseeno startali tretjo, deževno etapo, a se je zgodba že po desetih kilometrih ponovila. Takrat smo se kot celoten peloton ustavili in protestirali.

Primož Roglič in Jan Tratnik bosta spet dirkala z ramo ob rami. Foto Miha Hočevar

Ne bom se preveč osredotočal na to, kaj je šlo narobe, vendar postavljam varnost na prvo mesto in nisem želel tvegati. Ekipa nas je pri tej odločitvi podprla, kar je pomenilo, da je bila dirka za nas končana. Vrnil sem se domov pomirjen in motiviran za naslednje dirke.

Kljub vsemu je bila dirka dobra odskočna deska v novo sezono, saj sem prebil led z novo ekipo in se spet privadil na vožnjo v pelotonu,« je po odstopu povedal Syuk.

Po tem nesrečnem začetku v novi ekipi je v tej sezoni startal še petnajstkrat. Branil je lansko zmago na klasiki Omloop Nieuwsblad. Ni je ubranil, je pa zato pomagal Rogliču na dirki po Algarveju.

Roglič presenetljivo ni zmagal, zasedel je osmo mesto. Toda to je bila Primoževa prva dirka v sezoni in njegovi motorji še niso bili ogreti za tekmovalno hitrost. Kmalu je sledila dirka po Kataloniji in tam je že poletel do zmage. Seveda na krilih Jana Tratnika, kolesarskega pomočnika, ki mu trenutno najbrž ni para v karavani svetovne serije.

Giro kot prvi vrhunec sezone

Prihajajoči Giro bo zanj prvi vrhunec sezone. V ekipi imajo Primoža Rogliča, kar pomeni, da je favorit številka ena za zmago. In vsa ekipa je podrejena njegovemu boju za rožnato majico. Tratnik bo imel tu ogromno dela.

Vemo, kaj dela kolesarski pomočnik na dirki. Svoje moči troši za drugega. Vse mora narediti, da njegov varovanec pride najbolj spočit do trenutka, ko se začne dirka lomiti. Tako pravijo kolesarji. Kolesarski pomočnik je vodonosec, oproda in rama za jokanje, vse obenem; da, tudi mama in oče in še psihoterapevt.

Dober pomočnik se uči iz izkušenj, pri tem poklicu ne gre za teorijo, samo izkušnje štejejo. In kdo bi jih lahko prikolesaril več, kot jih ima v nogah in glavi ravno Jan? Njegova kariera je bila turbulentna kot le redkokatera.

Jan Tratnik je stalni član slovenske reprezentance. FOTO: Vid Ponikvar/sportida

Zdi se mi, da sta v pelotonu le dva tako prekaljena kolesarja, to sta Jan Tratnik in njegov soimenjak, leto mlajši Čeh Jan Hirt. V vsej njuni karieri se je nabralo dobrih in slabih izkušenj, njuna pot pa ni bila gladka kot asfalt na Giru, ampak prej razbrazdana, kot je na makadamski dirki v Kansasu.

Tour kot poln bidon hladne vode

Tudi Red Bull - Bora - Hansgrohe si je letošnji Tour postavila za glavni cilj sezone. Seveda, če imaš v ekipi Tratnika in Rogliča, si to lahko upaš. Tratnik bo tudi tam v vlogi pomočnika, »domestiquea« po francosko kolesarsko.

Tistega kolesarja, ki je v največjih vlogah na dirkah. Tistega, ki ponuja zavetrje, ki kot služabnik nosi hrano in pijačo, tistega, ki najdlje lovi ubežnike, ki mora imeti stalen nadzor nad dirko, tistega, ki je prva pomoč v kriznih trenutkih in ki daje največjo psihološko podporo.

Kot pravi Jan, se s Primožem ne ozirata na letnico rojstva, leta so samo številka, in dokler sodiš med najboljše cestne kolesarje na svetu, moraš to poslanstvo opravljati po svojih najboljših močeh. In kolesarstvo postaja za Tratnika poslanstvo.

Nič ne bomo začudeni, če bo po končani karieri ostal v tem športu kot učitelj vsem kolesarjem, ki so zatavali s poti, tako kot je on večkrat. Ali pa vsem tistim, ki bi radi iz boljšega postali najboljši. Vendar je do tam še daleč. Jan Tratnik se stara kot dobro vino in kot stara specialka z leti postaja vse več vreden.