Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Šport 2024

Športniki imajo enake vrednote kot podjetniki

Z današnjo konferenco medijska hiša Delo končuje poslovno kampanjo na temo športa.
Največji poudarek je, da je športna aktivnost zdrava in skrajšuje odsotnost z dela. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Največji poudarek je, da je športna aktivnost zdrava in skrajšuje odsotnost z dela. FOTO: Voranc Vogel/Delo
16. 5. 2023 | 06:00
16. 5. 2023 | 18:56
12:00

 

Medijska hiša Delo z današnjo konferenco v Ljubljani zaključuje poslovno kampanjo Športne vrednote in podjetniška miselnost. Programski partner konferenčnega dela je podjetje Arista Plus pod vodstvom direktorice dr. Milene Fornazarič.

Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, je v uvodnem nagovoru povedal, da so na športnem področju naredili že nekaj korakov in da so rezultati že vidni. Šport ima pomembno družbeno vrednost, korist je za fizično in psihično zdravje. Zlasti mora biti šport dostopen za mlade, tudi za razvoj pravih vrednot. V luči dogajanj v soseščini je to še posebej pomembno.

Tako kot v športu je tudi v poslu pomemben timski duh, je poudaril Bojan Budja. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Tako kot v športu je tudi v poslu pomemben timski duh, je poudaril Bojan Budja. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Športna aktivnost pomeni boljše zdravje in krajše odsotnosti z dela, kar je gospodarsko koristno. V Sloveniji imamo razvit podjetniški duh, kar je pomembno tudi za šport. Ta ne same biti odvisen le od financiranja staršev, zato razpisujejo prvi razpis v zgodovini za športno infrastrukturo. Športne prireditve naš narod povezujejo, šport pa izboljšuje življenje. Han se je še zahvalil hiši Delo in tudi športnikom za vse, kar so dali Sloveniji v teh letih.

Šport ima pomemben multiplikativen učinek, tako za posel kot tudi za mednarodno prepoznavnost, je dejal Bojan Budja, odgovorni urednik Dela. Brez sponzorstev podjetij takih uspehov ne bi bilo. Podjetja in šport povezujejo enake vrednote. Ženski šport odpira nove poslovne priložnosti. Podjetja pa spodbujajo tudi športne aktivnosti zaposlenih. Dobre zgodbe so tudi povezane s športom, Budja je omenil potovanje triglavskega ledenika.

Največji poudarek je, da je športna aktivnost zdrava in skrajšuje odsotnost z dela. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Največji poudarek je, da je športna aktivnost zdrava in skrajšuje odsotnost z dela. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Franjo Bobinac, predsednik OKS, je opozoril, da je šport v Sloveniji fenomen, športniki nas vedno znova razveseli in poveže. Šport je tudi poslovna priložnost, ki nagovarja zlasti mlade. V Mariboru bodo julija gostili 4000 športnikov iz 48 držav. Tudi na olimpijskih igrah bodo imeli slovensko hišo. Športa ni brez financ. Vlada je opravila nekaj premikov, tu pa so tudi podjetja, ki lahko s športniki gradijo svoj ugled.

Tudi v poslu so vrednote podobne kot v športu. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Tudi v poslu so vrednote podobne kot v športu. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Gospodarski učinki rokometnega in odbojkarskega prvenstva

Dr. Maja Zalaznik z ljubljanske ekonomske fakultete je predstavila učinke športa in velikih športnih prireditev v Sloveniji na gospodarstvo in družbo. Kot je povedala, je to prvi poskus izračuna. »Po podatkih za leto 2018 vsakih sto evrov dodatnega povpraševanja po športu dolgoročno prinese 177 evrov za celotno domače gospodarstvo. Multiplikator (1,77) je torej višji od povprečnega multiplikatorja za dejavnosti v Sloveniji, ki znaša približno 1,66,« je uvodoma povzela Zalaznikova.

Kaj je pokazala analiza učinkov ženskega evropskega prvenstva v rokometu in moškega svetovnega prvenstva v odbojki, ki ju je lani gostila Slovenija?

Žensko rokometno prvenstvo je posredno in neposredno generiralo približno 4,1 milijona evrov prihodkov v slovenskem gospodarstvu. Od posrednih prihodkov je bilo največ prihodkov v gostinstvu (dober milijon evrov), sledita oddajanje v najem in oglaševanje. Na račun dogodka so gospodinjstva dodatno potrošila 4,1 milijona evrov, ustvarjenega je bilo za 1,2 milijona evrov izvoza (storitev), zbranih 820.000 evrov davkov ter 200.000 investicij.

Potrebujemo sistemski pristop k pridobivanju, organizaciji in trajnostni izvedbi velikih športnih prireditev, je poudarila Maja Zalaznik. FOTO: Voranc Vogel
Potrebujemo sistemski pristop k pridobivanju, organizaciji in trajnostni izvedbi velikih športnih prireditev, je poudarila Maja Zalaznik. FOTO: Voranc Vogel

Skupna poraba na račun Evropskega prvenstva za ženske 2022 tako znaša 10,4 milijona evrov. Upoštevajoč multiplikator proizvodnje (1,76) in multiplikator celotne porabe (3,89) je vsak evro, porabljen v organizaciji tekmovanja, dolgoročno prinesel 4,46 evra celotne potrošnje gospodinjstev, podjetij in države.

Le malo manjši je bil končni učinek moškega prvenstva v odbojki. Posredno in posredno in neposredno je po oceni tekmovanje generiralo približno 4,39 milijona evrov prihodkov v slovenskem gospodarstvu. Največ posrednih prihodkov je bilo v turizmu in gostinstvu, dober milijon evrov, približno 560 tisoč evrov je prineslo oddajanje v najem.

Poleg tega je bilo na račun dogodka zaradi plačil udeleženim še za 4,6 milijona evrov končne porabe gospodinjstev, 1,1 milijona evrov izvoza (storitev), zbranih nekaj več kot milijon evrov davkov ter 237 tisoč evrov investicij. Prvenstvo je tako generiralo 11,1 milijona porabe. Upoštevajoč multiplikator proizvodnje (1,69) in multiplikator celotne porabe (1,98) je vsak evro, porabljen v organizaciji tekmovanja, je dolgoročno prinesel 4,26 evra celotne potrošnje gospodinjstev, podjetij in države. 

Pogled naprej

Ni dvoma, da se organizacija velikih tekmovanj ekonomsko izplača. »Potrebujemo sistemski pristop k pridobivanju, organizaciji in trajnostni izvedbi velikih športnih prireditev, treba je pripraviti ustrezen zakon ter določiti standarde trajnosti,« je poudarila Maja Zalaznik. Ob tem je nujno, da bi organizatorji pripravljali ustrezne podatkovne podlage za merjenje vseh multiplikativnih učinkov, vzpostaviti pa je treba tudi satelitske račune za šport na ravni države, je prepričana.

Šport in posel

Šport ima še veliko večje multiplikativne učinke, je poudaril predsednik uprave NLB, Blaž Brodnjak. Ko podjetje pelje otroke na nek športni dogodek, v njih vidi bodoče zaposlene, ki s spremljanjem športa gradijo svojo osebnost. NLB načrtno spodbuja izbrane športne panoge na nacionalni ravni in podpirajo veliko klubov, od države pa pričakujejo, da bo skrbela za infrastrukturo, ki je po Brodnjakovi oceni razvejana in dobro urejena, na tem področju deluje tudi veliko intuziastov, ki prostovoljno delujejo. Na vsem tem temelji športni uspeh.  

V športu se naučimo, da so vzponi in padci del vsake poti. Sili te, da da treniraš več, izboljšuješ trenažni sistem. In tudi vrhunski posel ni nič drugega kot šport, gre za čisto analogijo,« je dejal Blaž Brodnjak. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V športu se naučimo, da so vzponi in padci del vsake poti. Sili te, da da treniraš več, izboljšuješ trenažni sistem. In tudi vrhunski posel ni nič drugega kot šport, gre za čisto analogijo,« je dejal Blaž Brodnjak. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Šport ima veliko implikacij, med drugim gradi osebnosti mladih, ki so danes deležni permisivne vzgoje. Medtem ko tisti, ki trenirajo, vsak dan pod nadzorom morajo slediti navodilom, naučijo se, da samo s treningom lahko uspejo in da življenje niso samo zmage, da se morajo zanje ves čas truditi, tisti, ki v šport niso vključeni, kot zaposleni v prvi vrsti vidijo svoje pravice, hitro so nezadovoljni, menjajo delovno okolje, nasploh jih je težko zadovoljiti. Športniki se lažje znajdejo, ko pridejo v delovno okolje, poraze znajo prenašati dostojanstveno.

»V športu se naučimo, da so vzponi in padci del vsake poti. Sili te, da da treniraš več, izboljšuješ trenažni sistem. In tudi vrhunski posel ni nič drugega kot šport, gre za čisto analogijo,« je dejal Blaž Brodnjak.

Kot je zaključil, za podjetja podpora športu ne pomeni več samo podpore športnih talentov in prispevka k bolj zdravi družbi, pomeni predvsem gradnjo talentov kot bodočih zaposlenih. Dotaknil se je še enega vidika države, in sicer davčne ureditve za vrhunske športnike. »Pomembno je, da se najuspešnejši športniki sprehajajo po naših ulicah, ne v Monaku. Ne samo zato, da bi trošili v Sloveniji, ampak predvsem, da bi jih predvsem otroci srečevali in bi bili s tem še bolj zagrizeni v športu,« je pozval k razmisleku.

Modeli vlaganja v šport

Na prvem panelu, ki ga moderira Milena Fornazarič, so govorili o nezamenljivih žetonih kot prihodnosti športnih navdušencev, je to model vlaganj v šport ali zgolj minljiva domislica. Jožko Križan, strateg v športnem marketingu, Smučarska zveza Slovenije, je dejal, da je Planica največji slovenski športni praznik. Na določeni točki so se morali vprašati, kako najti dodaten vir prihodkov. Z ekipo iz Planice so dali na trg prvi paket NFT, ki je sodoben nosilec vrednosti. Nanje so dali ilustracije slovenskih športnikov z ozadjem, pri tem dobili pa pomembne sponzorje. Iz avkcije so dobili 35.000 evrov, sponzorstva in partnerstva pa so dosegli šestkratnik tega zneska. Navdušenje nad kriptovalutami je bilo še ravno dovolj veliko, da so še uspeli.

Nezamenljivi žetoni so lahko dodatni vir denarja za športnike, vendar je za to nujno tudi oblikovanje skupnosti. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Nezamenljivi žetoni so lahko dodatni vir denarja za športnike, vendar je za to nujno tudi oblikovanje skupnosti. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Klemen Gradišar, direktor Metacourta, je z NFT v 14 minutah postal milijonar. Sodelovali so z družbo, ki se veliko ukvarja s športom. Kot je dejal, ni milijonar, vse je šlo nazaj v posel. Peter Curk, direktor Iconomi Ltd., je s športom povezan kot nekdanji trener otrok, zdaj pa gleda na šport kot posel. Tehnologija NFT je še v povojih, pravi Curk, za šport so bolj primerne druge digitalne valute. Tehnologije omogočajo prodajo vnaprej, denimo fotografiranje z dobitniki kolajn na Kongresnem trgu.

Križan je povedal, da so prihodek od NFT razdelili na tri dele, tretjina je šla japonski smučarski zvezi, tretjina športnikom pri nas. Dodal je, da jih je Mednarodna smučarska zveza ravno zaradi inovativnosti izbrala za poseben dogodek. »To je priložnost, da zares pomagamo športnikom,« pravi Križan.

Gradišar je dejal, da je včasih treba iz cone udobja. Tudi trgovci delajo skupnosti. »Poslovni model, kasj bo športnik prodajal, kako bo nagradil svoje trenerje, kako bo povečal skupnost,« to so vse nujna vprašanja. Možnosti so različne, od socialnih omrežij naprej, je dodal Curk.

Mlademu telentiranemu 15-letnemu športniku bi Križan svetoval, naj uživa, njegove trenerje je pa treba še bolj usposobit. Tehnologije bodo, treba pa jim je dati vsebine. »Zdaj je najboljši čas, da bodo koncepti z dobro vsebino rasli,« pravi Križan. Gradišar pa je opozoril, da je treba ustvariti skupnost, brez te ne gre.

Ženski šport in nove poslovne priložnosti

Naslov drugega panela, ki ga bo moderirala dr. Maja Zalaznik, je Ženski šport, nove poslovne priložnosti, stare emocije. O ženskem nogometu bo govorila‎ Lučka Čokl Preis, direktorica marketinga v Triglav, Zdravstveni zavarovalnici, o atletiki in ženskem rokometu mag. Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke, o rokometu pa Deja Ivanović, športna direktorica ljubljanskega ženskega Rokometnega kluba Krim Mercator, Andreja Leskovšek McQuarrie, predsednica ženskega nogometnega kluba Radomlje in direktorica podjetja McQuarrie svetovanje, pa bo predstavila ženski šport v lokalnem okolju.

Glavni izvršni direktor BTC mag. Damjan Kralj bo govoril o vlogi dolgoročnih sponzorstev kot prikazu družbene odgovornosti do kupcev, partnerjev in zaposlenih, nekdanji smučarski skakalec Robert Kranjec pa o svoji poti v podjetništvo.

Foto: Delo
Foto: Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine