Moralna zmaga za izčrpanega Roberta Saviana

Italijanski novinar in pisatelj ­Roberto Saviano je dobil vsaj delno moralno zadoščenje za visoko ceno življenja pod policijskim nadzorom in skrivanja, ki jo plačuje, odkar je v svetovni uspešnici Gomora osvetlil delovanje neapeljske mafijske združbe Camorra. V ponedeljek je pritožbeno­ sodišče v Rimu pritrdilo prvostopenjski obsodbi vodje klana Casalesi Francesca Bidognettija in njegovega nekdanjega odvetnika Micheleja Santonastasa zaradi groženj s smrtjo, s katero sta pred skoraj 20 leti zapretila Savianu in novinarki ­Rosarii Capacchione.

V težko pričakovani razsodbi, ki jo je Saviano označil za »najpomembnejšo v življenju«, je sodišče potrdilo leto in pol zapora za Bidognettija, ki je bil že prej obsojen na dosmrtno ječo, ter leto in dva meseca za njegovega takratnega odvetnika.

Predmet obravnave sega v leto 2008, v zadnji del sodnega procesa Spartacus proti vrhuški klana Casalesi, zloglasne veje neapeljske Camorre. Na eni izmed obravnav je Santonastaso v imenu Bidognettija prebral izjavo, v kateri je pokazal s prstom na sovražnike. V njem je Saviana, ki je dve leti pred tem izdal Gomoro, in novinarko neapeljskega časnika Il Mattino Rosario Capacchione označil za odgovorna za nastalo situacijo in implicitno pozval k povračilnim ukrepom.

Roberto Saviano. FOTO: Andreas Solaro/Afp

Italijanske oblasti so razumele resnost situacije. Saviana je policija še isto noč odpeljala od doma. Odtlej je bival na skrivnih lokacijah in pod stalno policijsko zaščito, ki so mu jo dodelili že pred tem. Pri 29 letih je njegov vsakdan docela okrnjen in omejen. Pa vendar kljub hitri prvi reakciji oblasti do ponedeljka italijansko pravosodje ni nedvoumno potrdilo, da je šlo v izjavi za resno mafijsko grožnjo, ki je nepovratno zaznamovala ­neapeljskega avtorja.

Simbolna zmaga

Po odločitvi sodišča Saviano ni mogel skriti ganjenosti. V solzah je objel odvetnika Antonia Nobileja, medtem ko je bilo v dvorani slišati aplavz. »Šestnajst let sodnega procesa ni zmaga za nikogar,« je dejal novinarjem. »Vendar imamo zdaj uradni dokaz, da so mafijski šefi skupaj z odvetniki podpisali izjavo, v kateri so si za tarčo izbrali tiste, ki so poročali o njihovi kriminalni moči. Niso napadli politike, temveč novinarstvo, s čimer so namignili, da so novinarje imeli za odgovorne za njihove obsodbe. Omenili so moje ime in ime Rosarie Capacchione.«

Giorgia Meloni proti Savianu zaradi »bastarde«

Ponedeljkova odločitev ne bo vplivala na Savianovo vsakodnevno življenje, pa vendar ima, kakor je razbrati iz njegove izjave, velik simbolni, pa tudi moralni pomen. Od procesa Spartacus se je avtor del, prevedenih v več kot 40 jezikov, otepal zlonamernih očitkov, da je izkoristil situacijo za svojo kariero ter prodajo knjig in člankov. Takšne kritike je slišati zlasti s skrajno desnega pola, na čelu s prvim možem Lige Matteom Salvinijem, ki je v času vodenja notranjega ministrstva avtorju celo grozil z odvzemom varovanja, saj da njegovo življenje ni ogroženo. Ob tem ni presenetljivo, da so izrazi solidarnosti s Savianom in Rosario Capacchione po izrečeni sodbi prišli skoraj izključno iz levosredinska pola italijanske politike.

Moč mafijskega kapitalizma

Saviano v zadnjih letih ni skrival, da bi ravnal drugače, če bi vedel, da bo zaradi svojega pisanja moral živeti pod stalnim nadzorom. Surovo in grenko izkušnjo je 45-let­nik delil tudi v članku za časnik Corriere della Sera pred ponedeljkovo razsodbo. »Pod zaščito živim že dvajset let in ne zmorem več. Včasih se sprašujem, zakaj niso uresničili groženj. Velikokrat sem si želel, da bi izpolnili grožnjo in končali igro,« je zapisal. »Morda je odgovor, da je medijska pozornost, ki se je prižgala okoli mene, delovala kot ščit. A nisem prepričan, da je to dovolj tolažbe za življenje, ki sem ga živel in ga bom morda še naprej, ne vem, koliko časa.«

Saviano obžaluje, da je kljub globoki krizi klana Casalesi mafijski kapitalizem danes »močnejši kot kdaj prej«, čeprav je izginil iz javne razprave. »Ravno zaradi te tišine je mafija na neki način zmagala. Uspelo ji je preusmeriti pozornost in prevaliti krivdo na tiste, ki [o tem] poročajo: jaz in Rosaria Capacchione, skupaj z drugimi novinarji, ki se ukvarjamo s to temo, smo bili nenehno napadani, razvrednoteni in postavljeni na zatožno klop,« je poudaril. »Posledica je, da je protimafijsko poročanje osamljeno, potisnjeno na rob in prisiljeno v spoprijemanje s tožbami in dolgotrajnimi sodnimi postopki.«

Prav tako ni skrival nezadovoljstva nad italijanskim pravosodnim sistemom, ki se, kakor je dejal, zaradi počasnega delovanja prevečkrat pokaže za nenamernega mafijskega pajdaša. Po njegovem organizirani kriminal ve, da bodo za svoja dejanja odgovarjali pozno, kar »zločine spremeni v naložbo z majhnim tveganjem«.

-----------------

/

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.