Elektrodistribucijski sistem – hrbtenica zelenega prehoda Slovenije

Ta infrastruktura, pogosto neopazna za širšo javnost, postaja osrednja platforma preobrazbe energetskega sektorja in nosilka trajnostnega razvoja. Z razvojnim načrtom za obdobje 2025–2034, ki predvideva skupno 3,95 milijarde evrov vlaganj, so začrtane strateške usmeritve za nadgradnjo sistema, prilagojenega novim potrebam uporabnikov, tehnološkemu napredku in ambicioznim ciljem podnebne nevtralnosti.

Prehod iz klasičnega omrežja v napredno infrastrukturo

Tradicionalni distribucijski sistemi niso bili zasnovani za množično vključevanje razpršene proizvodnje električne energije, elektrifikacijo prometa in ogrevanja niti za aktivno vlogo odjemalcev. Zdaj pa se pred nami odpira povsem novo poglavje, v katerem elektrodistribucijski sistem ni več le pasivni prenašalec energije, temveč dinamična platforma, ki podpira digitalizacijo, fleksibilnost in večsmerni tok energije.

Med ključnimi izzivi so:

• razogljičenje in opuščanje fosilnih goriv,
• decentralizacija energetskega sistema,
• aktivacija končnih uporabnikov v vlogi proizvajalcev (prosumerjev),
• digitalizacija in zagotavljanje kibernetske varnosti,
• vzpostavljanje odpornosti proti vremenskim in drugim kriznim razmeram.

Elektrodistribucijski sistem mora v prihodnje omogočati visoko stopnjo vključevanja energije iz obnovljivih virov, njeno učinkovito uporabo ter hkratno zanesljivo, varno in kakovostno preskrbo vseh končnih uporabnikov.

Vir: Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v RS od leta 2025 do leta 2034. FOTO: Giz Distribucije Električne Energije

Ključni cilji razvojnega obdobja

Načrt do leta 2034 določa vrsto konkretnih ciljev, ki jih elektrodistributerji Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska zasledujejo, med njimi izstopajo:

• zagotavljanje ustrezne zmogljivosti za rast porabe in števila uporabnikov (predvidoma bo do leta 2034 priključenih več kot 1.045.000 uporabnikov, kar je skoraj 60.000 več kot leta 2023),
• izboljšanje kakovosti in zanesljivosti oskrbe, še posebej ob večji izpostavljenosti vremenskim pojavom,
• povečanje kabelske izvedbe omrežja in nadomeščanje zastarele infrastrukture,
• uvajanje naprednih omrežij in digitalnih rešitev,
• učinkovita raba energije in spodbujanje prožnosti (odzivnosti porabe in proizvodnje na potrebe sistema),
• nadgradnja distribucijskega omrežja s sodobnimi transformatorskimi postajami in novimi nizkonapetostnimi vodi.

Elektrodistribucijski sistem naj postane enoten, digitalno vodljiv in stroškovno učinkovit, ob sočasnem upoštevanju okoljskih in družbenih vplivov. Prepoznana je tudi vloga odjemalcev, ki postajajo aktivni udeleženci trga in si vse pogosteje želijo vključiti lastne energetske rešitve – od sončnih elektrarn, baterijskih hranilnikov do električnih vozil.

Strateški pomen vlaganj in izziv financiranja

Gre za eno največjih infrastrukturnih pobud v energetskem sektorju, ki presega zgolj tehnično nadgradnjo in je strateška podlaga za konkurenčnost slovenskega gospodarstva v prihodnosti.

Vendar pa sredstva za vse predvidene naložbe še niso zagotovljena. To pomeni, da bo treba za uspešno izvedbo projekta poiskati dodatne vire – tako znotraj države kot na ravni EU. Ključni viri vključujejo:

• mehanizem za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je v nacionalnem načrtu predvidena krepitev distribucijskega omrežja,
• sredstva iz programa REPowerEU, ki spodbuja hitro prestrukturiranje energetskega sektorja na temelju čiste energije,
• dodatna zadolževanja pri slovenskih bankah ali Evropski investicijski banki,
• potencialne javno-zasebne pobude.

Vir: Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v RS od leta 2025 do leta 2034. FOTO: Giz Distribucije Električne Energije

Pot v energetsko prihodnost

Slovenija stoji na razpotju, kjer mora izbrati pot dolgoročne vizije in strateškega investiranja v infrastrukturo, ki bo zagotovila energetsko varnost, gospodarsko stabilnost in podnebno nevtralnost. Elektrodistribucijski sistem – kot najbolj razširjena energetska infrastruktura – mora zato postati temelj energetske prenove države. Vlaganja, načrtovana do leta 2034, niso zgolj tehnična posodobitev, temveč nujna naložba v prihodnost vseh – uporabnikov, gospodarstva in okolja. Ob tem pa se je treba zavedati, da bodo pomemben del stroškov za vzpostavitev sodobnega in zanesljivega omrežja nosili prav uporabniki – prek plačila omrežnine.

Naročnik oglasne vsebine je GIZ distribucije električne energije