Revmatizem (revma): simptomi in obvladovanje sklepne bolečine

Beseda »revma« je pogovorni izraz, ki se uporablja za poimenovanje nekaterih bolezenskih stanj, ki prizadenejo mišice, sklepe in kosti. Strokovnjaki sicer bolj pogosto uporabljajo izraz revmatske bolezni. Gre za skupino obolenj, ki zajema več kot 200 različnih bolezenskih stanj.

Posamezniki, ki trpijo zaradi teh obolenj, se srečujejo z vrsto različnih težav; močne bolečine pri vsakodnevnih, enostavnih opravilih, otekanje sklepov in okorelost, omejena gibljivost, kronična utrujenost je le nekaj značilnih simptomov. Veliko ljudi z revmatizmom ima hude bolečine že pri čisto preprostih opravilih, kot so kuhanje, pospravljanje in celo oblačenje, mnogi med njimi doživljajo tudi hudo utrujenost, ki se lahko pojavi na primer že po kratkem sprehodu. V hujših primerih pa je močna utrujenost prisotna celo v mirovanju.

Revmatske bolezni lahko vplivajo tudi na duševno počutje, saj se ti posamezniki zaradi bolečin pogosto spoprijemajo z velikimi psihičnimi stiskami. Žal lahko težave dolgoročno pripeljejo tudi do socialne izolacije in zato še večjih čustvenih stisk.

Ena izmed najtežjih stvari, ki je značilna za revmatska obolenja, pa je verjetno nepredvidljiv potek bolezni, saj se simptomi lahko nenadoma brez opozorila poslabšajo ali izboljšajo. Kljub temu je bolezen z ustreznim zdravljenjem in podporno terapijo, kot je na primer fizioterapija, mogoče popolnoma obvladovati.

V Evropi so revmatska obolenja izjemno razširjena

Po vsej Evropi se več kot 100 milijonov ljudi spopada z revmatskimi boleznimi. FOTO: Medicofit

Statistični podatki kažejo, da naj bi po vsej Evropi živelo več kot 100 milijonov ljudi z revmatskimi boleznimi, številni med njimi so še vedno delovno aktivni. Prav tako naj bi bilo kar 60 % vseh zdravstvenih tegob, o katerih poročajo posamezniki na delovnih mestih, prav revmatskih bolezni. Najpogostejši med revmatskimi boleznimi naj bi bil revmatoidni artritis.

Revmatske bolezni lahko napadejo celotno telo

Poznamo ogromno vrst revmatskih bolezni. Gre za vnetne, avtoimunske, degenerativne bolezni. Nekatere se izražajo s težjim potekom, druge z lažjim. Zanje so značilne motnje delovanja imunskega sistema in vnetja, ki so običajno prisotna po vsem telesu (sistemsko vnetje). Različne vrste sicer lahko napadejo različne dele telesa, razlikujejo pa se lahko tudi simptomi.

Kakšni so znaki revmatske bolezni? Prepoznajte jih pravočasno!

Za začetek je dobro vedeti, da vsaka mišično-sklepna bolečina še ne pomeni, da imamo revmatizem. Je pa ob ponavljajoči se bolečini dobro obiskati zdravnika, saj je na drugi strani prav bolečina v sklepu lahko prvi znak revmatske bolezni.

Revmatske bolezni torej prizadenejo mišice in ves skelet. Posameznik lahko doživlja bolečine v sklepih, mišicah, kosteh, kitah in vezeh. Pri revmatoidnem artritisu, ki je med pogostejšimi in tudi najbolj obsežno prizadene telo, so najpogosteje prizadeti sklepi rok, zapestij, nog, gležnjev, kolen, ramen in komolcev.

Sicer pa so v osnovi med najpogostejšimi simptomi revmatskih bolezni:

• bolečine (lahko zelo hude),
• otekanje udov,
• togost in omejena gibljivost,
• utrujenost,
• splošno slabo počutje,
• lahko tudi povišana telesna temperatura,
• izguba telesne teže,
• prizadetost notranjih organov (pri napredovali obliki).
   

Kaj pa dejavniki tveganja? Kdo je bolj ogrožen?

Strokovnjaki menijo, da sta največja dejavnika tveganja starost in genetika. Tako so najbolj na udaru za razvoj revmatskih bolezni posamezniki nad 50. letom starosti in tisti, ki imajo v družinski zgodovini vsaj enega ali več obolelih. Prav tako naj bi imele ženske dva- do trikrat večjo verjetnost za razvoj revmatoidnega artritisa kot moški, pri čemer naj bi bile tiste posameznice, ki nikoli niso rodile, še bolj izpostavljene.

Velik vpliv na nastanek bolezni ima tudi kajenje (žal je med dejavniki tveganja tudi izpostavljenost cigaretnemu dimu v maternici ali pasivnemu kajenju v zgodnjem otroštvu), izpostavljenost strupom iz okolja, nezdrav življenjski slog in debelost.

Vrst revmatskih bolezni je veliko – osteoartritis in revmatoidni artritis sta najpogostejši obliki

Revmatske bolezni imajo različne obraze. Spoznajmo najbolj pogoste vrste in njihove znake in simptome. Med najbolj razširjenimi so tako revmatoidni artritis, osteoartritis, lupus, ankilozirajoči spondilitis, fibromialgija, protin ipd.

Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade sklepe. Prizadetih je lahko več sklepov, najpogosteje pa sklepi v rokah, zapestje in kolena. Prizadetost sklepov se lahko kaže v obliki bolečine, vnetja in togosti. Bolezen ima lahko zagone in obdobja mirovanja. Sčasoma lahko pride do popolne degeneracije sklepov in izgube njihove funkcije.

V napredovali obliki lahko revmatoidni artritis prizadene tudi nekatere notranje organe in sisteme, kot so ledvice, srce, živčni in prebavni sistem ipd. Bolezen je neozdravljiva in se lahko le obvladuje. Zdravniki običajno predpišejo protivnetna zdravila, biološka zdravila in pogosto tudi fizioterapijo, ki pomaga ohranjati gibljivost sklepov in upočasni napredovanje bolezni.

Osteoartritis

Osteoartritis oz. osteoartroza se običajno razvije z leti, saj je praviloma posledica degenerativnih procesov v telesu. Čeprav lahko poškoduje kateri koli sklep, najpogosteje prizadene sklepe v rokah, kolenih, kolkih in hrbtenici. Za bolezen je značilna postopna obraba hrustanca, ki ščiti sklepe. Simptomi osteoartritisa se pogosto razvijajo počasi in se sčasoma poslabšajo. Med simptomi so: bolečina, otrdelost, zmanjšana gibljivost, otekanje, kostni izrastki ipd.

Zdrav življenjski slog in zdrava telesna teža ter skrb za uravnoteženo prehrano zmanjšajo tveganje za razvoj bolezni. FOTO: Medicofit

Če želimo zmanjšati tveganje za razvoj bolezni, je pomembno, da ohranjamo zdrav življenjski slog in zdravo telesno težo ter skrbimo za uravnoteženo prehrano. Če je bolezen že nastopila, pa je pomembno tudi, da najdemo načine za obvladovanje bolečine in poskrbimo za ohranjanje gibljivosti.

Ankilozirajoči spondilitis

Je vnetna bolezen, ki povzroča zakostenevanje vezivnih struktur in pogosto ankilozo (bolezensko zatrdelost) medvretenčnih sklepov. Zakostenevanje postopoma zmanjšuje gibljivost hrbtenice in lahko privede do sključene drže, bolečin in oteklin. Če so prizadeta rebra, lahko oteži tudi dihanje. Nekaterim posameznikom se priključijo tudi težave z očmi in prebavili. Najbolj značilen simptom ankilozirajočega spondilitisa sta bolečina v hrbtu, ki se pogosto javlja v presledkih, ter okorelost prizadetih sklepov.

Simptomi se običajno začnejo pojavljati že v zgodnji odrasli dobi. Žal za bolezen ni zdravila, vendar lahko ustrezno zdravljenje ublaži simptome in upočasni napredovanje bolezni. Natančen vzrok bolezni ni znan, a strokovnjaki ugotavljajo, da je obolenje lahko podedovano.

Sistemski eritemski lupus

Tudi sistemski eritemski lupus je avtoimunska motnja, kronična vnetna bolezen, ki lahko prizadene skoraj vsak organski sistem, vendar najpogosteje kožo, sklepe, ledvice, krvne celice in živčni sistem. Njegov potek je zelo raznolik, od blagega do hudega.

Približno 90 % primerov te bolezni se pojavlja pri ženskah, pogosto že v rodni dobi. Vendar pa se lahko pojavi tudi pri moških. Za bolezen so značilni utrujenost, kožni izpuščaji in bolečine v sklepih. Bolezen lahko preide tudi na ledvice, srce in pljuča.

Protin ali putika

Putika velja za presnovno bolezen, pri kateri se v telesu kopiči sečna kislina, ta pa nato tvori kristale, ki se nalagajo v sklepih in povzročajo vnetje in bolečino. Gre za kompleksno, a pogosto obliko revmatizma, ki pa lahko prizadene vsakogar. Zanjo so značilni nenadni in močni boleči napadi, ki se jim pogosto pridruži še oteklina, rdečina in občutljivost v enem ali več sklepih – najpogosteje v palcu na nogi.

Protin se lahko pojavi nenadoma, celo ponoči med spanjem. FOTO: Medicofit

Za protin je značilna tudi nepredvidljivost, saj se t. i. napad lahko pojavi nenadoma, celo ponoči med spanjem. Posamezniki pripovedujejo, da imajo občutek, kot da jim »gori« palec na nogi. Prizadeti sklep je lahko zelo močno občutljiv na dotik. S fizioterapijo in kineziološko vadbo lahko stanje dobro obvladujemo.

Revmatična polimialgija

Gre za vnetno obolenje, ki povzroča bolečine in okorelost v sklepih in mišicah, predvsem v ramenskem obroču in kolkih. Večina ljudi, ki zboli za revmatično polimialgijo, je starejših od 65 let, redko pa se pojavi pri osebah, mlajših od 50 let. Simptomi se lahko pojavijo nenadoma ali pa se razvijajo postopoma v nekaj dneh do tednov. Najizrazitejši so običajno zjutraj.

Simptomi revmatične polimialgije najpogosteje prizadenejo obe strani telesa. Posameznik lahko poroča o bolečinah v ramenih, vratu, zgornjih delih rok, zadnjici, kolkih ali stegnih. Pogosto je prisotna tudi okorelost na prizadetih območjih, zlasti zjutraj ali po daljšem mirovanju. Vse to pripelje do omejene gibljivosti. Prav zato je lahko izjemno koristna fizioterapija, ki olajša bolečine in nasploh izboljša življenje teh posameznikov.

Fibromialgija

Fibromialgija je kronično stanje, za katero je značilna bolečina, ki je razširjena po vsem telesu. Poleg bolečin posamezniki tožijo tudi o nenehni utrujenosti, pa tudi o težavah s spanjem, spominom in razpoloženjem. Mnogi imajo pogoste glavobole, t. i. meglo v glavi, doživljajo tesnobo in so pogosto depresivni.

Ženske zbolevajo za fibromialgijo pogosteje kot moški. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da se posameznikom s tem stanjem simptomi okrepijo po nekem »sprožilnem dogodku«, ki je lahko poškodba, druga bolezen, operacija in celo čustven stres. V nekaterih primerih pa se simptomi razvijajo postopoma, brez jasnega sprožilca.

Za fibromialgijo žal ni zdravila, vendar lahko druge oblike zdravljenja učinkovito pomagajo pri obvladovanju simptomov. Med njimi je tudi fizioterapija.

Postavitev diagnoze in zdravljenje revmatizma

Revmatske bolezni zahtevajo temeljit pristop in sodelovanje specialista – revmatologa. Postavljanje diagnoze je lahko namreč izjemno zahtevno, saj se simptomi pogosto prekrivajo z več različnimi drugimi boleznimi, pa tudi potek bolezni je lahko zelo raznolik.

Zgodnje odkrivanje in pravilno zdravljenje sta ključna za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. FOTO: Medicofit

Natančna diagnoza zahteva temeljito klinično oceno, laboratorijske preiskave, slikovne preiskave in upoštevanje bolnikove anamneze. Zgodnje odkrivanje in pravilno zdravljenje pa sta ključna za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov ter preprečevanje dolgoročnih zapletov.

Zdravljenje se prilagaja vrsti bolezni in resnosti simptomov. Praviloma posameznik prejme zdravila; za zdravljenje revmatizma se najpogosteje predpišejo protivnetna, biološka zdravila in glukokortikoidi. Pomembno vlogo pa igra tudi fizioterapija kot učinkovita podporna terapija. Pomembna pa sta tudi sodelovanje pacienta in korenita sprememba življenjskega sloga.

Kdaj morate nujno obiskati zdravnika?

Čeprav vsaka bolečina v sklepih še ne pomeni revmatske bolezni, pa je obisk zdravnika nujen, če opazite katerega od naslednjih simptomov: boleči, otekli sklepi, okorelost sklepov, pridružena povišana telesna temperatura, pomanjkanje energije, občutek šibkosti, spremembe na koži, kot so izpuščaji ali razjede, nenadna izguba teže, nenadne spremembe vida (na primer zamegljen vid) ali težave z očmi (rdečina ali bolečina). Z obiskom ne odlašajte niti, če so simptomi zmerni, a ne pojenjajo, kljub samopomoči.

Fizioterapija in revmatizem

Nekatere raziskave kažejo, da sta fizioterapija in terapevtska vadba pri posameznikih z revmatoidnim artritisom lahko izjemno učinkoviti. V mnogih primerih se je izkazala za varno in uspešno obliko podporne terapije pri zdravljenju revmatoidnega artritisa.

Fizioterapija učinkovito pomaga pri krepitvi mišične moči, izboljša telesno pripravljenost, omili zagone bolezni in blaži simptome (predvsem bolečine in utrujenost). Vse to pomembno prispeva k boljši kakovosti življenja posameznikov z boleznijo.

Obvladovanje revmatizma s fizioterapijo v kliniki Medicofit

V kliniki Medicofit se vaša pot do zdravja začne z natančno in celovito oceno stanja. Že ob prvem obisku vas sprejme izkušen specialist fizioterapevt, ki prisluhne vašim težavam in opravi skrben pregled ter natančno diagnostično terapijo.

Fizioterapija in terapevtska vadba sta pri posameznikih z revmatoidnim artritisom lahko izjemno učinkoviti. FOTO: Medicofit

Po pregledu vam predstavi prilagojen načrt zdravljenja, ki je sestavljen iz najsodobnejših fizioterapevtskih pristopov, rehabilitacije ter preventivnih in podpornih terapevtskih metod. Specialist fizioterapevt vam glede na simptome in vzroke predlaga tudi okviren čas zdravljenja in pogostost obiskov. Cilj programa zdravljenja je, da se učinkovito omilijo vaše težave in simptomi ter dvigne kakovost življenja.

Po diagnostiki sledi naslednja faza, in sicer fizioterapija. Tako se pri lajšanju in obvladovanju simptomov revmatizma najpogosteje v fizioterapevtsko obravnavo vključujejo različne tehnike za mobilizacijo in manipulacijo sklepov, s katerimi se izboljšuje gibljivost in zmanjša togost sklepov, kot dodatno zdravljenje pa tudi elektroterapija in ultrazvok ter terapije, ki pomirjajo vnetja v telesu in še posebej sklepih ter pospešijo naravno regeneracijo.

Za lajšanje bolečin pa se fizioterapevti pogosto odločijo tudi za diamagnetno terapijo PERISO. FOTO: Medicofit

Za lajšanje bolečin pa se fizioterapevti pogosto odločijo tudi za diamagnetno terapijo PERISO (neboleča terapija, ki je izjemno učinkovita pri akutnih in kroničnih boleznih mišično-skeletnega sistema), terapijo TECAR Wintecare, terapijo z laserjem Summus (pogosto v kombinaciji s kineziološko terapijo) in terapijo z globinskimi udarnimi valovi.

Ves čas fizioterapevtske obravnave specialist fizioterapevt tudi izobražuje in ozavešča posameznika, podaja nasvete in predlaga vaje, ki jih lahko posameznik varno in učinkovito izvaja tudi doma.

Poudarek je na aktivni vlogi posameznika pri rehabilitaciji, saj sodelovanje in dosledno upoštevanje navodil pomembno vplivata na uspeh pri zdravljenju. Tako fizioterapevt sproti spremlja napredek in prilagaja program potrebam posameznika.

Pomembno je, da smo pozorni na zgodnje opozorilne znake. FOTO: Medicofit

Preventiva – kaj lahko storite sami, če ste v ogroženi skupini?

Najprej je ključnega pomena, da se zavedamo dejavnikov tveganja in jih poskušamo čim bolj omejiti. To bomo najbolj optimalno naredili z ohranjanjem zdravega življenjskega sloga, ki pomembno izboljšuje kakovost življenja nasploh.

Pomembno je tudi, da smo pozorni na zgodnje opozorilne znake in se ob kakršnih koli spremembah, ki bi lahko kazale na razvoj revmatizma, posvetujemo z zdravnikom. Za vse, ki so bolj podvrženi tveganju, pa so izredno pomembni tudi redni preventivni pregledi in pravočasno ukrepanje, ki lahko pomaga preprečiti napredovanje bolezni ali dodatne zaplete.

Prav tako je priporočljivo, da se izogibamo škodljivim razvadam, kot sta kajenje in pretirano uživanje alkohola. Kajenje in izpostavljenost cigaretnemu dimu sta namreč pomembna dejavnika tveganja za razvoj revmatoidnega artritisa. Tveganje naj bi bilo celo dvakrat večje pri kadilcih v primerjavi z nekadilci. Prav tako kajenje povečuje oksidativni stres, kar lahko sproži vnetja v telesu.

Velik pomen ima tudi zdrava prehrana in vzdrževanje zdrave telesne teže. Poleg kajenja je namreč tudi debelost povezana z nastankom revmatoidnega artritisa. Poskrbimo, da bo v prehrani dovolj vitaminov in mineralov (predvsem vitamina D in kalcija), ki dobrodejno vplivajo na kosti in mišice. Kot pripovedujejo nekateri strokovnjaki, pa bi blagodejno lahko vplivala tudi t. i. protivnetna prehrana in uživanje živil s protivnetnim učinkom.

K zdravi prehrani dodamo tudi redno zmerno telesno vadbo, ki lahko pomaga pri zmanjšanju tveganja za nastanek kroničnih bolezni nasploh. Vadba pozitivno vpliva na zdravje kosti, srca, duševno zdravje ipd. A pomembno je, da poslušamo svoje telo in si privoščimo kombinacijo vadbe in počitka. Počitek je pri posameznikih z revmatizmom enako pomemben kot vadba. Zato je najbolje, da kar s pomočjo fizioterapevta oblikujemo vadbeni program, prilagojen fazi bolezni in simptomom.

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit