Študij je lahko tudi drugačen: droni, UI, robotika in stik s prihodnostjo

Tisti, ki razmišljajo o tehnologijah, ki nas bodo spremljale v prihodnosti, in vsi mladi posamezniki, ki spremljajo smer, v katero se premika naš svet, iščejo drugačne priložnosti za razvoj in nova znanja. Klasični študijski programi pogosto ponujajo premalo, mladi danes iščejo neposredni stik tako z inovacijami kot s trgom dela. Združitev obojega je prava popotnica za uspešno prihodnost.

In prav na avstrijskem Koroškem so ustvarili prostor, kjer študij razvija inovacije prihodnosti in vzporedno potekata tudi stalno povezovanje in izmenjava znanja s trgom dela. Nov način učenja in razvoja se je izkazal za temelj gradnje prihodnosti, ki bo napredna in inovativna.

Univerza, ki postaja partner industriji

Univerza v Celovcu (AAU) in Visoka strokovna šola na Koroškem (FH Kärnten) spodbujata neposredno sodelovanje s podjetji. Študenti razvijajo rešitve za resnične izzive, podjetja pa s tem pridobivajo dostop do najnovejših raziskav in prihodnjih kadrov.

Ta preplet teorije in prakse je po besedah prof. dr. Petra Schlögla, prorektorja za prenos, sodelovanje in nadaljnje izobraževanje na Univerzi v Celovcu, temeljno poslanstvo akademske skupnosti: »Znanost ustvarja podlago za inovacije, zato je naša naloga, da omogočimo stvari, o katerih še niti ne razmišljamo.« Ob tem poudari bistvo tega stalnega prepletanja znanj in izkušenj: »Resnično dobre rešitve za glavne izzive našega časa se pojavijo le, če se združijo različni pogledi.«

FOTO: Puch Johannes

Univerza po njegovih besedah vse bolj prevzema vlogo stičišča oziroma prostora, kjer se srečujejo znanje, zahteve okolja in odgovornost do prihodnosti. Prav interdisciplinarnost je tista, ki ustvarja rešitve za največje izzive, tako na področju podnebnih sprememb, digitalizacije ali trajnostnega razvoja.

Raziskave se torej ne odvijajo le za laboratorijsko mizo, ampak v realnem okolju, ki je edini pravi usmerjevalec razvoja. Visoka strokovna šola na Koroškem je znana po aplikativnem pristopu, kjer so študentski projekti pogosto osnova za inovativne tržne rešitve. Na ta način lahko vsako idejo takoj preverijo tudi v praksi: od digitalnega nadzora proizvodnje do pametnih materialov, od tehnologij shranjevanja energije do mikroelektronike. Podjetja namreč pri tem aktivno sodelujejo, bodisi prek mentorstva, souporabe raziskovalnih prostorov ali skupnih razvojnih projektov.

»Imamo tudi profesorske programe, ki jih sponzorirajo podjetja in ciljno usmerjajo znanstveno strokovno znanje v gospodarski kontekst. Na področju digitalizacije se ukvarjamo s številnimi temami, zelo dejavni smo na področju umetne inteligence in tehnologije dronov, kar se zelo lahko uporabi tudi v praksi: kako lahko na primer droni pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb ali pri zaščiti pred plazovi? Poleg teorije gre tudi za konkretno uporabo in družbene koristi,« pojasnjuje prof. dr. Schlögl. Na ta način podjetjem olajšajo dostop do znanja in hkrati pomagajo študentom, da že med študijem delujejo v realnem okolju.

FOTO: Puch Johannes

Podjetniška miselnost se razvije že v času študija

Na Koroškem se podjetniški duh ne razvije šele po opravljeni diplomi, ampak je del študija. Univerze spodbujajo podjetniško miselnost, ponujajo podporo za zagonska podjetja in ustvarjajo priložnosti za povezovanje z industrijo.

Prof. dr. Schlögl poudarja: »Naš cilj je tudi ozaveščati študente o tem, jim vcepiti podjetniškega duha in spodbujati podjetniško miselnost.« Pri tem je seveda ključno okolje, ki podpira pobudo, se ne boji napak in omogoča razvoj idej brez omejitev.

Sodelovanje z gospodarstvom poteka na več ravneh – od diplomskih nalog in pripravništev do strateških raziskovalnih partnerstev. Podjetja tako že zgodaj spoznajo mlade talente in se lahko profilirajo kot privlačni delodajalci.

Avstrijska Koroška na svetovnem zemljevidu kot regija razvoja in inovacij

S svojo lego, infrastrukturo, kakovostjo življenja in odprtostjo ponuja razmere, ki jih potrebujejo mladi raziskovalci, inovatorji in podjetniki.

Lakeside Science & Technology Park v Celovcu, tehnološki park v Beljaku, grozd zelenih tehnologij, dostop do narave, dvojezičnost, bližina Slovenije in dobro razvito sodelovanje med institucijami ustvarjajo prostor, kjer se lahko ideje razvijajo, povezujejo in tudi ostanejo.

Ali kot pravi Schlögl: avstrijska Koroška postaja nekakšna arena, v kateri se srečujejo znanost, gospodarstvo in politika. Postala je prostor, kjer se ustvarjajo rešitve in strategije za prihodnost.

FOTO: Michael Stabentheiner

Naročnik oglasne vsebine je Urad koroške deželne vlade