Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Mobilnost

Imeti moraš močno željo, sanje in biti pripravljen na trdo delo

Če hoče človek uspeti, mora imeti vse našteto, pravi Simon Marčič, ekstremni motorist in legenda Dakarja.
Simon Marčič, ekstremni motorist, legenda Dakarja. FOTO: Leon Vidic/Delo
5. 6. 2024 | 09:18
5. 6. 2024 | 16:28
7:01

Večmesečna kampanja Mobilnost medijske hiše Delo se danes zaključuje. Na poslovni konferenci na Ljubljanskem gradu je Sanja Modrić gostila Simona Marčiča, ekstremnega motorista, ki je z desetimi nastopi na reliju Dakar postavil mejnik v slovenskem motošportu. Njegova pot do statusa legende Dakarja je dokaz, da je s trdim delom mogoče doseči tudi najbolj ambiciozne cilje ter postati mentor mladim navdušencem motošporta.

Pogovor smo spremljali v živo.

Opis Simona Marčiča s tremi besedami moderatorke Sanje Modrić se glasi: nasmejan, zgovoren in zmešan. Zakaj zmešan? Ker reli Dakar ni kar malo se grem vozit po puščavi. Gre za nevaren in ekstremen šport. Od leta 1979 je na reliju 79 ljudi umrlo. Na njem se je smrtno ponesrečilo 33 tekmovalcev, 24 je bilo motoristov. Nevarnosti se zaveda tudi Marčič.

image_alt
Tudi v poslu pomembni vizija, fokus in trdo delo

»Seveda me je strah. A poskušaš ne razmišljati o nevarnostih. Če me ne bi bilo strah, me verjetno ne bi bilo več tu,« je iskreno priznal Marčič, ki dirka v razredu original – kar pomeni brez asistence. Kajti puščava je nepredvidljiva ... Leta 2020, ko sta tragično preminila dva tekmovalca, so dobili napihljive zračne blazine in zvočna opozorila.

Od kod ljubezen do puščave in motošporta?

»Od Mirana Stanovnika, mojega predhodnika, in prek televizije,« pravi. »Hitro sem začutil, da me zraven športa pritegne tehnika.«

Simon Marčič FOTO: Osebni arhiv
Simon Marčič FOTO: Osebni arhiv

V puščavi se počuti varnega, ima vse »dodatke«, da ga najdejo, če se v njej izgubi, ali da sam pokliče pomoč. Med dirkanjem nima niti časa opazovati narave. »Stvar pa postane romantična, ko prideš v težave – običajno tehnične. Najprej si v paniki, poskusiš reševati zadevo, a ko vidiš, da ne bo šlo, da bo treba malo več časa in zbranosti, se razgledam okrog, si rečem, poglej, kje si, kakšno možnost imaš, da dirkaš po teh brezpotjih – in uživam.«

Važna je voda

Centralo v Parizu je v primeru težav lahko poklicati. Njihovo prvo vprašanje je: si poškodovan, imaš vodo? Če nisi in vodo imaš, boš na helikopter čakal ure in ure. »Prvo, kar sem se naučil, je, da moram reči, da nimam vode. In helikopter je v 20 minutah ob tebi.«

V Argentini 2014 je Marčič prvič prišel na start. Pred dirko Marčič ni spal niti minute, pravi. Kasneje se mu je hudo spalo, ko je adrenalin popustil, je za deset minut legel kar k motorju ob cesti. Razred original, v katerem dirka, je bolj prvinski, a za odtenek bolj varen, pravi Marčič: »Kdo bo morda vprašal, kako je lahko bolj varen, če mora tekmovalec po dirki še ure in ure ’šraufati’ motor. A prisotne je več taktike. Če boš pritiskal in vozil nad zmožnostmi, boš veliko tvegal, povečal možnost za okvaro motorja oziroma da boš polomil sebe ali motor. V tem primeru ga boš popravljal pozno v noč, manj spal in naslednji dan izgubil vse, kar si pridobil. Malo več pameti je za varnost treba porabiti.« Zato čuti ljubezen do razreda original.

image_alt
Ko se pogovarjamo o novih tehnologijah, ne smemo pozabiti na etiko

Dostikrat se, zlasti ko pride v težave, sprašuje, kaj mu je tega treba. In kako premaga sebe v takih trenutkih? »Po desetih letih imam taktiko, svoj sistem, da se mentalno pripravim. Pred dirko se pripraviš, da boš v dveh tednih izpostavljen enormnemu stresu. Zavedam se, da je v končni fazi vsem tekmovalcem enako, da bomo morali vsi prevoziti enako pot in da smo vsi v isti godlji ali na vrtiljaku sreče.«

Simon Marčič na reliju Dakar 2023 FOTO: Hamad I Mohammed/Reuters
Simon Marčič na reliju Dakar 2023 FOTO: Hamad I Mohammed/Reuters

Na eni od etap se mu je zgodilo, da je skoraj zaspal za krmilom. Srečal je ekipo iz Čila in jih prosil, da bi naložili v bivalnik njega in motor. Žal prostora niso imeli. Lahko pa mlajši sin pelje motor do bivaka, so mu ponudili. A sin se je izgubil ... »Vse mogoče mi je rojilo v tistem trenutku po glavi. Ta motor je bil vse, kar sem imel, in jaz sem ga dal tujcu. Prodal sem vse motorje, še leta 2014 sem se vozil v golfu. Res se mi je milo storilo.«

Sanje in močna želja

Zdaj, ko je legenda Dakarja, je lažje dobiti sponzorje, pravi Marčič.

Če hočeš uspeti v motošportu, si moraš to močno želeti, imeti sanje, vizijo in biti pripravljen na trdo delo.

Dakar je dirka različnih vozil, dirka se z avti, tudi s tovornjaki, ima pridih obnovljivih virov oziroma alternativnih pogonskih goriv. Marčičeva želja je presedlati na štirikolesno vozilo.

Simon Marčič, ekstremni motorist, legenda Dakarja, na pogovoru s Sanjo Modrić na Delovi konferenci Mobilnost 2024. FOTO: Leon Vidic/Delo
Simon Marčič, ekstremni motorist, legenda Dakarja, na pogovoru s Sanjo Modrić na Delovi konferenci Mobilnost 2024. FOTO: Leon Vidic/Delo

Čar Dakarja po Marčiču je, da se vsak tekmovalec zaveda, kako majhen je v resnici, zato je veliko solidarnosti, pomoči. Če se na dirki kaj zgodi, se vsak ustavi in ponudi pomoč, ker se zaveda, da jo bo morda nekoč potreboval tudi on.

Njegov moto je ne predaj se nikoli: »Nekajkrat sem bil nad tipko, da pokličem helikopter. A sem počakal in si rekel, za še eno uro moči imam. Ura je bila mimo in spet sem rekel še eno uro ...«

Trem v Sloveniji je uspelo, da smo končali Dakar, pravi Marčič, ki je začel dirkati v poznih dvajsetih. Upa, da bo v prihodnje dosegel še kakšno zmago, nanizal nove športne uspehe in ustvaril prepoznavno zgodbo.

FOTO: Delo 
FOTO: Delo 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine