Zaposleni morajo razumeti, da zaradi UI ne bodo ostali brez službe

Umetno inteligenco (UI) številni zaposleni še vedno dojemajo kot oddaljeno tehnologijo, ki je sicer prisotna, a pogosto ostane na ravni eksperimentiranja, pilotnih projektov ali podpornih funkcij. Stopnja sprejemanja je pogosto bolj odvisna od organizacijske kulture in zrelosti vodij kot od tehnološke pripravljenosti.

Tako pojasnjuje Simona Špilak, lastnica kadrovske agencije BOC Institute, ki deluje na področju iskanja vodstvenega kadra in ima dolgoletne mednarodne izkušnje kot coachinja najvišjih zaposlenih. Po njenih izkušnjah so podjetja, ki vlagajo v razvoj mehkih veščin svojih zaposlenih – predvsem vodij – opazno uspešnejša pri integraciji UI. Da je človeški dejavnik ključen, potrjujejo raziskave, ki opozarjajo, da je več kot polovico zaposlenih po svetu strah, da bi jih UI nadomestila, manj kot petina pa pravi, da jih delodajalci aktivno pripravljajo na prehod v delo z njo.

Kritično mišljenje med top veščinami

»Odpor zaposlenih pogosto izhaja iz nejasne komunikacije o namenu in učinku novih orodij, pomanjkanja občutka psihološke in karierne varnosti ter zlasti občutka izgube nadzora nad lastnim delovnim mestom ali delom,« ugotavlja sogovornica. Zato je ključno, da so vodje in kadrovske službe sposobni empatičnega vodenja in upravljanja sprememb, ki nas doletijo.

»To vključuje odprt dialog, stalno učenje, vodenje z zgledom in aktivno opolnomočenje zaposlenih. V teh primerih coaching, mentorski pristopi in delavnice psihološke odpornosti prinašajo velike koristi,« pravi. Raziskave pa kažejo, da se vodje tudi sami v večini primerov čutijo slabo pripravljene za to, da bi znali voditi ljudi v okolju, v katerem UI preoblikuje delovne naloge. Manjka jim predvsem zaupanje v lastno razumevanje tehnologije, veščine upravljanja in vodenja sprememb in sposobnost upravljanja s počutjem zaposlenih.

»Med ključne veščine prihodnosti uvrščamo čustveno inteligentnost, psihološko odpornost ter kritično in strateško mišljenje. Nujne so tudi pri vodenju ekip skozi digitalno preobrazbo,« strne raziskave sogovornica. Zaposleni ne potrebujejo le tehničnega znanja, ampak tudi psihološko varnost, občutek vključenosti in vizijo, kako se bo njihova kariera razvijala in kako lahko sami rastejo v podjetju. Zato je vloga vodij, ki znajo ustvarjati in voditi dialog ter podpirati razvoj ljudi (ne le uvajati orodja), danes pomembnejša kot kadarkoli.

Vodje morajo razvijati coaching veščine, sposobnosti strateškega mišljenja in etične presoje, spodbujanje kulture stalnega učenja ter gradnjo psihološke varnosti v podjetjih, zaposleni pa potrebujejo mešanico kognitivnih sposobnosti kot sta kritično, strateško mišljenje, čustvenih kompetenc in interpersonalnih veščin (mentorstvo, komunikacija, pogajanje). Taka kombinacija mehkih, strateških in tehničnih kompetenc bo omogočila, da UI postane resnično orodje, ki podpira ljudi, je prepričana Simona Špilak.

Neusposobljeni zaposleni so tveganje

Ob številnih priložnostih, ki jih prinaša v podjetja vpeljava UI je eden ključnih izzivov zavedanje tveganj – tako na tehnični kot na organizacijski ravni, pravijo v Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ Ljubljana). Strinjajo se, da je »največje tveganje za podjetja, ki uvajajo UI brez ustrezno usposobljenih zaposlenih, nezmožnost kritične presoje rezultatov in delovanja modelov. To vodi do prevelikega zanašanja na tako imenovano črno skrinjico UI, kar je lahko nevarno – še posebno v primerih, ko so odločitve avtomatizirane in vplivajo na ljudi ali na varnost sistemov«.

V praksi opažajo, da podjetja pogosto nimajo vzpostavljenih notranjih mehanizmov za presojo, transparentnost in sledljivost delovanja orodij UI, kar postaja izziv tudi z vidika kibernetske varnosti in skladnosti z zakonodajo. Nekatere organizacije so uporabo UI omejile z internimi pravilniki, vendar se jih večina s tem vidikom še ni spopadla.

Zagovarjajo stališče, da podjetja sistematično določijo pravila in omejitve uporabe UI v poslovnih procesih. To vključuje tudi oceno tveganj, ki jih prinaša tako nadzorovana kot nenadzorovana uporaba orodij UI – zlasti v odprtih sistemih ali pri uporabi javno dostopnih generativnih orodij brez ustreznih varnostnih in skladnostnih zagotovil.

»Pomembno je, da podjetje prepozna, kateri postopki potrebujejo človeški nadzor, kako bo zagotovljena sledljivost odločitev ter kdo je odgovoren v primeru napačnih ali škodljivih izhodov UI-sistemov,« pravijo. S tem si lahko zagotovi zaupanje strank, zaposlenih in širše javnosti.

Sami so na področju UI najaktivnejši prav na področju izobraževanj, ki jih organizirajo za podjetja. Zanimanja je čedalje več, a še vedno opažajo zadržanost – pogosto zaradi negotovosti in pomanjkanja zanesljivih informacij. »Vidimo tudi priložnost na področju izvedbe presoj sistemov upravljanja z UI po mednarodnem standardu ISO/IEC 42001, ki podjetjem ponuja strukturiran pristop k upravljanju tveganj, odgovornosti in kakovosti pri uporabi UI,« gledajo v prihodnost.

Posebno pozornost namenjajo tudi uporabi UI v programski opremi in aplikacijah za medicinske namene ter v medicinskih pripomočkih, kjer se bodo zahteve po presojah in skladnosti z regulativo še zaostrile. »V tem segmentu bo presoja varnosti, robustnosti in sledljivosti modelov UI ključna za zaščito pacientov in zagotavljanje zaupanja v digitalne zdravstvene rešitve,« poudarjajo.

Temelj je odgovorna uporaba

Načelom, ki jih izpostavljajo v SIQ Ljubljana, sledijo tudi v Generali Investments. UI uvajajo postopno, kot orodje za povečanje učinkovitosti, varnosti in inovativnosti poslovnih procesov. Generativno UI vključujejo v določene segmente predvsem kot podporo pri analizah, pripravi osnutkov dokumentov in avtomatizaciji ponavljajočih se nalog.

»Ključno pri tem je, da vsaka uporaba temelji na načelih odgovornega ravnanja, varovanja podatkov in transparentnosti,« poudarja Matevž Juhart, direktor sektorja informacijske tehnologije v Generali Investments. Tako so implementirali smernice za uporabo UI, ki jasno določajo, kdaj in kako se lahko uporablja, katere vrste podatkov so primerne za obdelavo, ter zagotavljajo, da so vsi rezultati, ki jih UI ustvari, jasno označeni ter preverjeni pri zaposlenih, in ne nazadnje zagotavljajo tudi skladnost z zakonodajo in internimi politikami. Dostop do generičnih javnih orodij UI je tehnično omejen in omogočen le v primerih, kjer je to upravičeno in varno,« opisuje.

V podjetju se zavedajo tveganj, zato UI uvajajo skladno z načelom 'najprej varnost in skladnost'. Ob tem pa je pomembno spremljanje razvoja tehnologije, da lahko sproti prilagajajo interne akte in ostajajo v koraku s trendi in hkrati varujejo interese podjetja in strank.

Nove kompetence in novi sodelavci v pisarni

Uvedba UI v delovne procese od zaposlenih zahteva predvsem spremembo miselnosti od klasičnega operativnega pristopa k bolj strateškemu, kjer zaposleni prevzemajo vlogo nadzornikov UI. »Ključno je, da zaposleni razumejo, da zaradi UI ne bodo ostali brez službe, ampak da je orodje, ki jim lahko pomaga pri vsakodnevnih nalogah. Sprejemanje UI kot sodelavca je postopno in verjetno bo trajalo nekaj časa, da bo postalo normalno,« še ocenjuje Juhart.

Pri tem pa opozarja, da se je treba zavedati tudi raznolikosti med zaposlenimi, saj nekateri hitro osvojijo nove pristope in tehnologije, drugi potrebujejo več časa in podpore. Zato vlagajo v ozaveščanje, interno izobraževanje in odprto komunikacijo. »Oblikovali smo tudi skupino za UI, ki skrbi za podporo in svetovanje zaposlenim pri uporabi teh orodij. Zaposlene vključujemo tudi v oblikovanje smernic, da bi dosegli večje razumevanje in sprejemanje pravil,« je dejal Juhart.

Z uvedbo UI se spreminjajo tudi kompetence, ki jih pričakujejo od zaposlenih. Poleg osnovnega razumevanja delovanja orodij UI postajajo ključne predvsem digitalna pismenost, kritično razmišljanje, sposobnost interpretacije rezultatov, ki jih ustvari UI, ter zavedanje o etičnih in varnostnih vidikih uporabe teh tehnologij.