Tehnologije v strojništvo privabijo več mladih, a še premalo

Tudi v šolskem letu 2025/2026 na seznamu izobraževalnih programov, ki dijake pripravljajo na poklice, v katerih primanjkuje kadra, ostaja program oblikovalec kovin-orodjar. Tisti, ki se bodo vpisali na to smer, bodo lahko pridobili štipendijo za deficitarne poklice, trg dela pa sporoča, da so posamezniki s temi znanji zdaj med najbolj iskanimi.

Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice, v katerem je objavljen seznam 29 izobraževalnih programov ter še dodatni nabor dvojezičnih (v italijanščini ali madžarščini), je na spletni strani javnega štipendijskega sklada dostopen že od začetka letošnjega leta, vlogo pa bo mogoče oddati avgusta in septembra.

Štipendije v višini nekoliko več kot 120 evrov, ki jih bo lahko prejelo tisoč dijakov, vpisanih v prvi letnik, so združljive z vsemi drugimi štipendijami, razen s kadrovsko. Deficitarna področja in izobraževalne programe je določila vlada v politiki štipendiranja in velja za obdobje 2025–2029, namen štipendij pa je spodbuditi mlade k izobraževanju za poklice, v katerih se kažejo razlike med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.

Med poklicnimi profili, ki jih delodajalci pogosteje iščejo, so operaterji na CNC-stroju. To so računalniško vodeni stroji, ki so namenjeni izdelavi produktov iz kovinskih materialov, lesa, plastike in podobno, opremljeni pa so z različnimi tehnologijami rezanja, na primer z rezkanjem, struženjem, brušenjem, lasersko obdelavo, erozijo.

Kadrovski izzivi

Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da se CNC-operaterji uvrščajo v poklicno skupino strugarjev. Lani so jim delodajalci sporočili približno 1190 prostih mest za strugarje, od tega skoraj polovico za CNC-operaterje. V prvih petih mesecih letos so samo s pomočjo zavoda za zaposlovanje iskali več kot 270 delavcev tega profila, pri čemer pa zavod ni nujno seznanjen z vsemi prostimi delovnimi mesti, saj podjetja kadre iščejo tudi po drugih kanalih.

Veliko večino vseh sporočenih prostih delovnih mest za operaterje na CNC-stroju so lani sporočili delodajalci iz predelovalnih dejavnosti, pretežno v lesni, kovinarski, avtomobilski, plastični in steklarski proizvodnji, so pojasnili na zavodu za zaposlovanje.

V spomladanski anketi Napovednik zaposlovanja so delodajalci napovedali skoraj 500 zaposlitev strugarjev v drugi polovici letošnjega leta in navedli, da so imeli v prvem polletju letos težave pri zapolnjevanju 260 prostih delovnih mest za to poklicno skupino. »Dvesto dva delodajalca pričakujeta težave pri zaposlovanju za to poklicno skupino tudi v prihodnjih petih letih,« so z anketo še ugotovili na zavodu za zaposlovanje.

Poklicna skupina strugarjev se tako uvršča med 20 poklicnih skupin, za katere so delodajalci napovedali največ zaposlitev v drugi polovici letošnjega leta in prav tako med 20 najpogostejših poklicnih skupin, pri katerih so imeli delodajalci v preteklega pol leta največ težav pri zaposlovanju. Sodijo tudi med deset poklicnih skupin, za katere tudi v naslednjem petletnem obdobju najpogosteje pričakujejo težave pri zagotavljanju ustreznih kadrov za zasedbo prostih delovnih mest.

»Delodajalci pogosto iščejo izkušene CNC-operaterje. Od kandidatov pričakujejo samostojno nastavljanje strojev, ne le njihovega upravljanja, ter vse pogosteje tudi znanje s področja programiranja,« ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje. Delodajalci se pogosto povezujejo s šolstvom, saj se vse bolj zavedajo, da je dolgoročna rešitev za pomanjkanje kadra vlaganje v mlade.

Šole z dijaki obiskujejo proizvodna podjetja, kjer jim predstavijo moderne CNC-stroje in delovno okolje, ponujajo jim možnost opravljanja obvezne prakse, praktičnega usposabljanja, mentorstvo, nekatera tudi kadrovske štipendije.

Povezovanje šolstva in podjetij

Povezovanje podjetij in mladih še med šolanjem je pomembno za spoznavanje poklicev ter priložnosti, ki jih ponujajo, v nadaljevanju pa za boljšo pripravo na konkretna delovna mesta ter tehnologije in delovno okolje.

»Sodelovanje gospodarstva s šolami je ključni korak za čim boljše izobraževanje, s tem pa, da v podjetja pridejo čim bolj kakovostni in izobraženi kadri, s tistimi pridobljenimi spretnostmi in znanji, ki jim omogočijo, da lahko čim hitreje začnejo delati samostojno na svojih delovnih postajah,« pravi dr. Martin Pivk, direktor šolskega centra Škofja Loka, kjer se močno prepletajo z gospodarstvom. Tam se v programih strojništva ali lesarstva šola kar 43 odstotkov vseh mladih (274), ki so zdaj v Sloveniji vpisani v programe z vajeništvom – torej več kot polovico celotnega izobraževalnega programa opravijo pri delodajalcu v obliki praktičnega usposabljanja z delom.

Med dijaki, ki se šolajo v škofjeloškem šolskem centru, pa ima t. i. vajeniško pogodbo vsak drugi. Sodelujejo v prvi vrsti s podjetji iz lokalnega okolja in Gorenjske, pa tudi iz drugih slovenskih regij. Tudi dijaki prihajajo od vsepovsod, v dijaškem domu jih biva več kot 70.

Na vprašanje, kako v vajeniške programe privabijo mlade, Pivk odgovarja, da je sodelovanje med podjetji in šolami tek na dolge proge, temelji so leta in desetletja dela, medsebojnega zaupanja in pripravljenosti. Gre za poslovno partnerstvo med delodajalci in šolami, ob tem pa je pomembno spodbudno lokalno okolje, starši, dijaki – vsak mora prispevati svoj del, da je sistem lahko uspešen, poudarja in dodaja, da se veliko šol trudi na tem področju.

V Škofji Loki vsako leto pomladi organizirajo karierni dan, na katerega povabijo delodajalce – letos jih je bilo več kot 70 – ter dijake in bodoče dijake, da se spoznajo in se v naslednjih mesecih tudi dogovorijo za praktično usposabljanje z delom, o možnosti opravljanja študentskega dela itn. Polovica dijakov, ki se izobražujejo v srednjih poklicnih programih v tem šolskem centru, ima tako že v začetku šolskega leta sklenjene vajeniške pogodbe.

»Sodelovanje med gospodarstvom in izobraževanjem je ključno za razvoj kakovostnega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vajeništvo pri tem predstavlja eno najbolj neposrednih in učinkovitih oblik povezovanja, saj dijakom in dijakinjam omogoča, da znanje preizkusijo in nadgradijo v realnem delovnem okolju, podjetjem pa prinaša priložnost, da aktivno soustvarjajo bodoči kader.

Takšna izmenjava znanj in izkušenj prispeva k višji ravni strokovnosti, krepi zaupanje med šolami in podjetji ter spodbuja kulturo učenja na delovnem mestu. Verjamem, da ravno z vključevanjem gospodarstva v izobraževanje ustvarjamo pogoje za večjo odličnost v poklicih, hkrati pa prispevamo k večji prepoznavnosti, ugledu in privlačnosti teh kariernih poti med mladimi,« o povezovanju gospodarstva in izobraževanja pravi Sara Gošnak s Centra RS za poklicno izobraževanje CPI.

Kako postati CNC-operater

Mladi, ki želijo opravljati ta poklic, se ponavadi vpišejo v triletno poklicno šolo, smer oblikovalec kovin-orodjar ali na štiriletni strokovni program strojni tehnik. Na triletnem programu se lahko odločijo za šolsko ali vajeniško obliko, šolanje pa lahko nadaljujejo na poklicno-tehniškem izobraževanju ter pridobijo naziv strojni tehnik.

Z izobrazbo strojnega tehnika lahko šolanje nadaljujejo na višjih strokovnih šolah ali na visokošolskih programih (običajno strojništva), s petim izbirnim predmetom pri poklicni maturi pa lahko tudi na univerzitetnih programih, pot izobraževanja opiše Martin Pivk.

V Sloveniji je bilo v lanskem šolskem letu v vse tri letnike triletnega programa oblikovalec kovin-orodjar vpisanih 584 dijakov, v štiriletnem programu strojni tehnik je bilo 2931 dijakov in v dveletnem poklicno-tehniškem izobraževanju za poklic strojnega tehnika 473 dijakov.

Zanimanje za te programe in tudi za poklic CNC-operaterja se v zadnji letih povečuje, kar je odgovor na velike potrebe gospodarstva in zanimanja mladih, ocenjuje Pivk. S spremembo tehnologij in z razvojem računalniško vodenih CNC-strojev se je povečala potreba po kadru na tem področju, prav to pa tudi dodatno pritegne mlade. Tehnologije jim omogočajo veliko ustvarjalnega dela.