Le 21 odstotkov podjetij z več kot desetimi zaposlenimi uporablja UI

Slovenska podjetja zelo malo uporabljajo dostopne digitalne tehnologije, ki bi lahko močno povečale njihovo konkurenčnost – izjema je morda uporaba umetne inteligence, pa še pri tem glede na nedavne raziskave bolj individualno – s klepetalniki, ki so nadomestili googlanje – kot z uvedbami sistemskih rešitev. To je lahko tudi posledica pomanjkanja ustrezno usposobljenih zaposlenih, je v letošnjem poročilu za digitalno desetletje o Sloveniji zapisala evropska komisija.

Država zaostaja v digitalnih veščinah. Stopnja osnovnih digitalnih veščin med prebivalstvom je relativno nizka, ugotavlja komisija in priporoča izboljšanje ter povečanje ponudbe usposabljanj ter vključitev digitalnih veščin v programe že v zgodnjem izobraževanju, zagotovitev stalne podpore malim in srednjim podjetjem (MSP) ter vzpostavitev spodbudnega okolja za uporabo digitalnih tehnologij ter hitro pripravo ukrepov za povečanje uporabe naprednih tehnologij v podjetjih, predvsem v MSP.

»Slovenska podjetja zamujajo vlak podatkovnih tehnologij in umetne inteligence,« poudarjajo na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko (UL FRI). Čeprav UI prinaša izreden transformacijski potencial tako za gospodarstvo in družbo kot pomembne nove priložnosti za razvoj v vseh panogah, to tehnologijo v Sloveniji uporablja le 21 odstotkov podjetij z več kot desetimi zaposlenimi, povzemajo podatek statističnega urada in se strinjajo z zapisom evropske komisije, da je med najpomembnejšimi vzroki za nizko koriščenje potencialov UI predvsem pomanjkanje znanja in spretnosti s tega področja.

Po podatkih statističnega urada to priznava dve tretjini podjetij. Podrobnejši vpogled v podatke sicer pokaže velike razlike med podjetji: UI uporablja 19 odstotkov malih podjetij in 23 odstotkov srednje velikih, velikih pa 60 odstotkov; v proizvodni dejavnosti je uporabnikov 18 odstotkov, v storitveni pa 24 odstotkov.

Podjetja sicer navajajo, da imajo izzive pri iskanju ponudbe primernih izobraževanj s področja umetne inteligence za zaposlene, kar pa ne velja samo za Slovenijo.

Sodoben način usposabljanj za podjetja

Kot odgovor na to na ravni EU poteka več projektov, med njimi tudi projekt Arisa, v katerem sta med 20 partnerskimi organizacijami tudi dve slovenski, in sicer UL FRI ter Gospodarska zbornica Slovenije. Namen je zmanjšati vrzel na področju znanj s področja UI in podatkovnih tehnologij, in sicer s strateško usmerjenim in pospešenim izobraževanjem zaposlenih, iskalcev zaposlitve ter tudi vodstvenega kadra v podjetjih in oblikovalcev politik za poklice, povezanih z UI.

Po oblikovanju strategije razvoja veščin na področju UI ter analizi potreb v projektu razvijajo kurikulume in inovativna, podjetjem in odločevalcem prilagojena strokovna usposabljanja, ki potekajo na praktičen način. Izdelana so za poklicne profile, ki so najbolj iskani na trgu dela, pojasnjujejo na UL FRI, kjer je pred kratkim zaključila izobraževanja prva skupina udeležencev za kompetenčni profil podatkovni analitik. Naslednja, za profil odločevalec, bodo sledila jeseni.

Objavljena je že tudi spletna platforma Arisa AI Skills Academy z zbirko izobraževanj z različnih področij UI, pri katerih je UL FRI prav tako sodelovala. »Projekt Arisa se ukvarja s tem, kako zaposlene v podjetjih, tako inženirje kot odločevalce, čim hitreje in čim bolje seznaniti s tehnologijami strojnega učenja in UI ter problemi, ki jih te tehnologije lahko rešujejo.

V projektu sodeluje GZS s svojim poznavanjem potreb in odlično komunikacijo s podjetji, na UL FRI pa že imamo dolgoletne izkušnje s praktičnim izobraževanjem, za katero smo razvili tudi orodja, kot je program za podatkovno analitiko in strojno učenje Orange, ki jih pri tem uporabljamo.

Najpomembnejši učinek Arise s stališča Slovenije je bil predvsem ta, da je bistveno pospešil pripravo tečajev za podjetja in spremljajoča izobraževalna gradiva,« je povzel prof. dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko UL, mednarodno uveljavljeni strokovnjak na tem področju, pod vodstvom katerega je potekalo prvo izobraževanje.

Pojasnil je, da se na fakulteti s takšnim načinom izobraževanja, ki ga spodbuja projekt, ukvarjajo že najmanj desetletje, priprave nanj, vključno z razvojem orodij, pa so se začele že na prelomu stoletja.

Od poznavanja tehnologije do rešitev

Na vprašanje, katera znanja in veščine v podjetjih potrebujejo, da bi lahko uspešno uporabljali orodja UI pri svojem delu, odgovarja, da gre za podatkovno in umetnointeligenčno pismenost. To pomeni razumevanje, kaj podatki pomenijo, kako jih ustrezno zbiramo in uporabljamo, ter osnovno poznavanje delovanja orodij, kot je strojno učenje. »Sliši se zelo učeno, a če se vse to predstavi na primerih, lahko zavzeto publiko vešč tutor praktično seznani s temi koncepti v nekaj urah, v nekaj dneh izobraževanja pa je moč kogarkoli tudi naučiti praktične uporabe strojnega učenja,« poudarja.

In pripomni, da bo umetna inteligenca res uspešna takrat, ko za njeno uporabo ne bodo potrebna nova znanja in ko nas bo razbremenila, ne da bi za to morali vlagati dodatne napore. Tako kot o njej ne razmišljamo pri googlanju ali klikamo po spletnih straneh trgovin, ki nam glede na zgodovino naših obiskov priporočajo njihove izdelke. Obe rešitvi že desetletja uporabljata strojno učenje, ki je danes temelj umetne inteligence. »A tam še nismo in tudi vsaj še nekaj časa ne bomo. Do takrat pa bi bilo dobro, da slovenska podjetja to tehnologijo čim prej usvojijo, tudi zato, da preživijo v vse hujši konkurenci podjetij, ki to že počnejo,« spodbuja.

Z izobraževanjem naj pričnejo čim prej, temu morajo takoj slediti pilotni projekti, njim pa uvedba in vzdrževanje končne rešitve. Vse to na problemih, ki so za podjetja najbolj pereči in kjer bi jim rešitve omogočile pridobitev največje konkurenčne prednosti. Pri tem so sicer v veliki prednosti podjetja, ki že imajo dobro urejeno informacijsko okolje. Za to je pomembna pismenost na področju UI, kajti ta pomeni, da si seznanjen z osnovnimi pristopi te tehnologije, veš nekaj o njenem delovanju in lahko prepoznaš probleme, ki so z njo rešljivi ter se o rešitvah lahko suvereno pogovarjaš z ekipo, ki bo rešitve razvila.

Umetnointeligenčna in digitalna pismenost

Sogovornik ob tem še poudarja, da je smiselno, da te tehnologije poznajo vsi, kajti UI bo posegla na vsa področja našega življenja. Naloga šol, izobraževalnega sistema ter odločevalcev je, da premislijo, ali je morda končno nastopil čas, ko bi tudi pri nas bilo dobro sistematično uvesti vsebine podatkovne pismenosti, algoritmičnega razmišljanja in računalništva.

»Ne delam si utvar, da bomo pri nas pravočasno uvedli specializirane predmete in dejansko začeli v osnovni in srednji šoli poučevati tehnologijo umetne inteligence, kot to že počnejo v nekaterih državah. Čeprav bi bilo neskončno dobro, če bi namesto Estonije bila prav Slovenija tista, ki bi na tem področju vodila v Evropi. Znanja imamo, imam pa občutek, da se neskončno zapletamo in da včasih manjka volje, predvsem pa poguma. Vseeno pa bi bilo dobro, da razumemo, da je uvajanje teh vsebin popolnoma različno od uvajanja digitalne pismenosti, ki se ukvarja le z uporabo orodij in nas bo naredila še bolj odvisne od tehnologij, ki jih razvijajo nekje drugje, ne v Evropi,« opozarja Blaž Zupan.