Ekipa štirih s pomočjo umetne inteligence nadomesti delo tridesetih

»V Sloveniji poznam več mladih podjetij, v katerih so z doslednim uvajanjem orodij umetne inteligence manjše, štiričlanske ekipe sposobne opravljati delo, ki bi ga sicer opravilo trideset ljudi. To se mi zdi naravnost izjemno – takšna podjetja so zaradi tega zares globalno konkurenčna,« poudarja Jure Trilar z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. A večina slovenskih podjetij ima pri digitalizaciji težave.

Potem ko je bil izraz industrija 4.0 prvič omenjen leta 2011 na hannovrskem sejmu kot del nemške vladne strategije za digitalizacijo proizvodnje, zdaj z razvojem umetne inteligence možnosti za digitalizacijo gospodarstva in celotne družbe doživljajo neslutene razsežnosti. Čeprav se je industrija 4.0 rodila v največjem evropskem gospodarstvu, stara celina pri razvoju in uporabi novih tehnologij gleda v hrbet ZDA in Kitajske. Ta je po uporabi robotov na število prebivalcev lani prehitela Nemčijo ter je za Južno Korejo in Singapurjem po tem kazalniku najbolj robotizirana država na svetu.

Podobno sta med desetimi najuspešnejšimi državami po uporabi umetne inteligence (UI) le dve državi iz EU – Francija na petem in Nemčija na sedmem mestu, obe z zelo velikim zaostankom za ZDA in Kitajsko. Ti državi sta na tem področju po besedah Marka Grobelnika iz laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan praktično poravnavi, hitro napreduje tudi Indija, medtem ko Evropa zaostaja. Slovenija se po svetovnem indeksu UI uvršča na 37. mesto med 83 državami.

Enormni vplivi novih tehnologij

Marko Grobelnik poudarja, da se umetna inteligenca razvija eksponentno, vprašanje pa je, kakšna bo nova normalnost, ko se bo eskponentna rast ustavila. Gotovo bo imela velik vpliv na trg delovne sile: nekatere zaposlitve bodo izginile, druge bodo pošteno spremenjene, pojavljale se bodo nove. »Ta tehnologija prinaša večjo stopnjo avtonomije. Preprost primer so avtonomni avtomobili, ki jih ponekod po svetu že uvajajo. V New Yorku je 50.000 taksijev ter dvakrat ali trikrat več taksistov. V kratkem bo 100.000 ljudi ostalo brez zaposlitve. To bo socialna težava,« ponazarja Grobelnik. Ta v nekaj letih napoveduje prehod umetne inteligence iz digitalnega sveta (kot je chatgpt) v fizični svet robotov, avtonomnih avtomobilov in podobno.

RobotiIndustrija. FOTO: Infografika. 

Umetna inteligenca bo tudi na številna druga področja življenja, denimo zdravstvo, izobraževanje in znanost, imela velike in nepredvidljive vplive, po drugi strani pa se vse bolj uvaja tudi v bojevanje, uporabljajo jo v organiziranem kriminalu.

»Vpliv te tehnologije na človekove pravice bo lahko zelo velik, saj bo tisti, ki bo imel to tehnologijo, iz enega centra zelo močno vplival na družbo,« opozarja sogovornik.

Jure Trilar, ki je zaposlen v laboratoriju za telekomunikacije na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, poudarja, da živimo v času, ko je z umetno inteligenco in nenehnim razvojem novih orodij lažje kot kdaj prej doseči večjo produktivnost. Uporaba digitalizacije in orodij UI povečuje učinkovitost in optimizira stroške. »Digitalizacija in umetna inteligenca tako nista več izbira, ampak nujnost za vsa podjetja, ki želijo ostati konkurenčna, izboljšati svoje poslovanje in se učinkovito odzivati na spremembe v globalnem tržnem ekosistemu,« poudarja Trilar.

Kako digitalno uspešna je Slovenija

Slovenija se uvršča med države z visoko stopnjo ambicioznosti pri doseganju ciljev digitalnega desetletja do leta 2030, ugotavlja evropska komisija v letnem poročilu o stanju digitalnega desetletja.

Z razvojem novih orodij je lažje kot kdaj prej doseči večjo produktivnost, pravi Jure Trilar. FOTO: osebni arhiv

Ključni dosežki so razvita digitalna infrastruktura, kot je pokritost z omrežjem 5G, pri čemer je Slovenija na 97 odstotkih evropskih ciljev do leta 2030. Slovenija je tudi zelo aktivna na področju strateških tehnologij, kot so kvantno računalništvo, polprevodniki, oblačne storitve in umetna inteligenca. Dostopnost digitalnih javnih storitev je nad povprečjem EU, in sicer za državljane je na 79 odstotkih načrtov EU do leta 2030 in za gospodarstvo na 85 odstotkih, še tri odstotne točke več pa poročilo pripisuje digitalizaciji zdravstva.

Po drugi strani evropska komisija opozarja na pomanjkanje osnovnih in naprednih digitalnih spretnosti v populaciji ter pomanjkanje IKT-strokovnjakov. To potrjujejo tudi podatki evropskega statističnega urada iz leta 2023, saj je Slovenija po digitalnih sposobnostih prebivalstva šesta najslabša država v Evropski uniji, po deležu zaposlenih IKT-strokovnjakov pa četrta najslabša. Evropski digitalni cilji določajo, da naj bi EU do leta 2030 zaposlovala najmanj 20 milijonov IKT-strokovnjakov. Zdaj jih dobrih deset milijonov, kar je pet odstotkov vseh zaposlenih. V Sloveniji je ta delež 4,3-odstoten.

FOTO: Infografika. 

»Pomanjkanje strokovnjakov za IKT je vse večja omejitev za produktivnost in rast,« v letošnjem poročilu o državi ugotavlja evropska komisija. Leta 2023 je namreč 78 odstotkov slovenskih podjetij poročalo o težavah pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT, za kar petnajst odstotnih točk presega evropsko povprečje. Gospodarska zbornica Slovenije ocenjuje, da bi bilo poleg približno 1400 strokovnjakov za IKT, ki se usposobijo vsako leto, na leto potrebnih dodatnih 3000 do 4000, da bi se dosegel cilj digitalnega desetletja. »Zato sedanje število diplomantov na področju IKT ne zadostuje za izpolnitev potreb digitalne preobrazbe v podjetniškem sektorju in postaja vse pomembnejši izziv. To bi lahko ogrozilo uvajanje najnovejših tehnologij, na primer umetne inteligence, računalništva v oblaku in podatkovne analitike, v podjetjih, kar je področje, na katerem Slovenija dosega slabe rezultate,« še ugotavlja komisija.

Podjetja premalo izkoriščajo digitalne tehnologije

Slovenija zaostaja tudi pri digitalni transformaciji gospodarstva, denimo pri uvajanju umetne inteligence je na 28 odstotkih načrtov EU. Mala in srednje velika podjetja (MSP) relativno malo uporabljajo digitalne tehnologije, je zapisano v poročilu, zato komisija spodbuja Slovenijo, naj pospeši ukrepe za podporo tem podjetjem pri uvajanju naprednih tehnologij. Po drugi strani so slovenska velika podjetja pri digitalni intenzivnosti nadpovprečna in blizu povprečja vodilnih inovatork.

Gotovo bo umetna inteligenca imela velik vpliv na trg delovne sile: nekatere zaposlitve bodo izginile, druge bodo pošteno spremenjene, pojavljale se bodo nove, opozarja Marko Grobelnik. FOTO: Črt Piksi

»Slovenska mala in srednje velika podjetja v povprečju manj izkoriščajo digitalne tehnologije v primerjavi s podjetji v drugih državah članicah, kar lahko vpliva na konkurenčnost in inovativnost gospodarstva, v katerem MSP v Sloveniji predstavljajo 99,8 odstotka in zaposlujejo 70 odstotkov delovne sile,« rezultate komentira Jure Trilar.

Slovenska prednost je uporaba robotov v industriji, kar kaže na proizvodno usmerjenost gospodarstva. Slovenija je, skupaj z Dansko, sedma najuspešnejša država po številu robotov na prebivalca na svetu, pred njo sta le dve evropski državi, Nemčija in Švedska.

»Po drugi strani pa nam uvajanje podatkovno vodenih podjetij in nasploh kakovosti upravljanja podjetij s poglobljeno digitalizacijo nikakor ne steče. Na tem področju smo okoli povprečja EU, vendar z rastočim zaostankom pri vlaganjih, na primer v programsko opremo in podatkovne baze ali organizacijski kapital, pri čemer ne zaostajamo le za povprečjem Evropske unije, ampak tudi za državami Višegrajske skupine. To kaže, da se preveč zanašamo na pretekle recepte, podcenjujemo pa dejavnike, ki so že zdaj odločilni in bodo v prihodnje še precej bolj,« poudarja Peter Wostner z urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

FOTO: Infografika. 

Uporaba podatkov pri poslovanju podjetij ni pomembna le zaradi učinkovitosti poslovanja, ampak tudi za razvoj novih proizvodov in še posebej poslovnih modelov. Obvladovanje podatkov je prvi pogoj tudi za povezovanje različnih tehnologij, kar je ključno za pospeševanje rasti produktivnosti, s čimer imajo slovenska podjetja težave, še ugotavljajo na Umarju.

Kar 71 odstotkov podjetij ima težave z digitalno preobrazbo, navajajo v Umarju. Najpomembnejše težave se nanašajo na kader, pomanjkanje finančnih sredstev in (ne)prilagodljivost podjetij.

Trilar, ki sodeluje v projektu EmbrAIsme – ta je namenjen pomoči MSP pri uporabi umetne inteligence –, ugotavlja, da so največji izzivi podjetij pri uvedbi UI povezani z nezadostnimi informacijami o financiranju digitalne preobrazbe, nizkimi digitalnimi kompetencami zaposlenih in tudi vodilnega kadra, ki ni seznanjen s tem, kako nove tehnologije (UI, podatkovna ekonomija, spletna varnost) ter avantgardne modele poslovanja izkoristiti v sedanjih procesih.

Nujno izobraževanje na vseh ravneh

Vse to nakazuje, kje so nujne rešitve, ki jih v svojem poročilu izpostavlja tudi evropska komisija. Ta poudarja, da je treba izboljšati zgodnje prepoznavanje potreb trga dela in jih ustrezno obravnavati s ponudbami usposabljanj ter reformo visokega šolstva. Zato je treba povečati ponudbo izobraževanja in vključiti digitalne veščine v izobraževalni kurikulum že od zgodnjega otroštva.

FOTO: Infografika. 

S tem se strinja tudi Marko Grobelnik, ki meni, da bi bilo treba na vseh ravneh šolstva, vključno z vrtci, sistematično uvesti vsebine v zvezi z UI, kar je tudi praksa v tujini – tako na Kitajskem kot v ZDA poudarjajo izobraževanje UI na vseh ravneh. »Tovrstno izobraževanje je zelo pomembno in prvi pogoj, da bo nov razvojni model uspešen. Kljub pritisku stroke se to pri nas ni zgodilo. Imeli smo nesrečo z ljudmi, ki so odločali o vsebini šolskih programov.«

Novela zakona o osnovni šoli, ki so jo sprejeli ta mesec, prinaša predmet informatika in digitalne tehnologije. Izvajati naj bi ga začeli 1. septembra 2028, a zgolj v sedmem razredu. Za zdaj pa ni jasno, česa se bodo učenci učili, ker je treba učni načrt določiti do konca leta 2027.

Številne ukrepe smo uvedli tudi na ministrstvu za digitalno preobrazbo, pravi direktorica direktorata za digitalno družbo na tem ministrstvu Mojca Štruc. Pri tem omenja različne projekte digitalnega opismenjevanja otrok, mladih, odraslih in starejših od 55 let, ki potekajo od leta 2023 in so predvideni tudi v prihodnje, ter digitalne infotočke, ki na 162 lokacijah zagotavljajo podporo pri uporabi digitalnih javnih storitev.

Praktična usposabljanja o umetni inteligenci, strojnem učenju, spletni varnosti, zakonodaji o UI in omrežnih tehnologijah omogočajo tudi v digitalnem inovacijskem stičišču na fakulteti za elektrotehniko, omenja Trilar.

Digitalna središča lahko pomagajo podjetjem

Mojca Štruc priznava, da je nizka digitalna intenzivnost malih in srednje velikih podjetij širši izziv, ki ga Evropa rešuje z digitalnimi inovacijskimi stičišči, ki podpirajo podjetja pri spremembi poslovnih oziroma proizvodnih procesov ter izdelkov ali storitev z uporabo digitalnih orodij. V Sloveniji sta dve digitalni inovacijski središči, v Mariboru in Novem mestu.

»Slednji predstavljajo zelo praktično podporo za mala in srednje velika podjetja, kot so brezplačna testiranja tehnologij, specializirana usposabljanja, pomoč pri iskanju financiranja in mreženju,« pravi Trilar.

Ta omenja več domačih in evropskih virov za sofinanciranje digitalne transformacije, inovacij in uvedbe UI: »Kaskadno financiranje je odlična priložnost za podjetja brez izkušenj z evropskimi razpisi, a inovativnimi idejami. To so enostavnejše prijave na razpise, financirane iz evropskih projektov. Slovenski podjetniški sklad zagotavlja zagonske spodbude, podporo za digitalno transformacijo ter (pred)inkubacijske in pospeševalniške programe.«

Slovenija je iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost (NOO) upravičena do 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in po zadnjem predlogu vlade do 613 milijonov evrov posojil. Ključna cilja NOO sta digitalni in zeleni prehod, a Slovenija se je pri financiranju iz NOO bolj kot na spodbujanje digitalizacije in razvoja osredotočila na financiranje infrastrukture. V NOO je za digitalno preobrazbo gospodarstva ter javnega sektorja predvidenih 306,2 milijona evrov, od tega je za povečanje digitalnih kompetenc predvidenih okoli 86,1 milijona evrov.

Podobno kot pri NOO se Slovenija tudi pri kohezijski politiki osredotoča na infrastrukturo. Ministrstvo za digitalno preobrazbo ima v sedanji koheziji na voljo 113 milijonov evrov za digitalno opismenjevanje, gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij, podporo digitalne preobrazbe nevladnih organizacij, projekte s področja umetne inteligence ter digitalnih javnih storitev in podobno.

»Z več sredstvi bi seveda lažje dosegali postavljene cilje in na ministrstvu se vsekakor zavzemamo za večji delež sredstev za digitalno preobrazbo, razumemo pa, da so sredstva omejena in se smiselno razporejajo med vsemi ključnimi področji za razvoj Slovenije,« komentira Mojca Štruc.

Superračunalnik pridobitev, a daleč od velikih

Evropa bo financirala približno polovico 150 milijonov evrov težke investicije v novi superračunalnik v Mariboru, ki bo prilagojen storitvam in rešitvam umetne inteligence. »Namen nove slovenske tovarne umetne inteligence s superračunalnikom, optimiziranim za umetno inteligenco, je krepitev slovenskih in evropskih superračunalniških zmogljivosti, prilagojenih za umetno inteligenco ter vzpostavitev celovitega in povezanega ekosistema na tem področju,« pojasnjuje sogovornica. Tovarna umetne inteligence bo delovala kot most med raziskovalnimi ustanovami in zasebnim sektorjem, olajšala prenos znanja in pospešila uvajanje tehnologij umetne inteligence v resnične aplikacije, dodaja. »Ta računalniška zmogljivost ne bo na voljo le raziskovalcem in akademskim krogom, ampak tudi zagonskim podjetjem ter malim in srednjim podjetjem, kar jim bo omogočilo razvoj rešitev umetne inteligence brez bremena visokih infrastrukturnih stroškov,« pravi.

Super je, da bomo imeli nov superračunalnik, se strinja tudi Marko Grobelnik, a opozarja, da ta ne bo zgrajen pred letom 2027, vsaka zamuda pa se bo v tem hitro razvijajočem se okolju dodatno poznala. A treba se je zavedati dosega novega superračunalnika, v mednarodni kontekst investicijo postavlja Grobelnik – največja tehnološka podjetja samo zase postavljajo desetkrat ali dvajsetkrat večje zmogljivosti: »V primerjavi z velikimi bo naš superračunalnik kaplja v morje. Z njim bomo lahko marsikaj naredili, ne bomo pa mogli konkurirati velikim.«