Umetna inteligenca: kdo bo oblikoval prihodnost?

Umetna inteligenca ni več le napoved prihodnosti, temveč že zdaj pomembno preoblikuje svetovno gospodarstvo. Podjetja, ki pravočasno in premišljeno vključijo umetno inteligenco v svoje poslovne modele, si s tem ustvarjajo trajno konkurenčno prednost.

Med najprepoznavnejšimi rešitvami so veliki jezikovni modeli, ki omogočajo delovanje digitalnih pomočnikov. A če želimo razumeti, kako ti sistemi delujejo, moramo pogledati v samo tehnološko jedro. Temelj razvoja umetne inteligence se začne pri polprevodniški tehnologiji. Napredni čipi, predvsem specializirani grafični procesorji, so ključni za delovanje sodobnih modelov umetne inteligence.

Vodilno vlogo na tem področju ima ameriški proizvajalec grafičnih kartic Nvidia, katere čipi poganjajo najnaprednejše modele, vključno z gpt-4o podjetja OpenAI. Zaradi svoje tehnološke premoči ima podjetje prevladujoč položaj in pomembno vpliva na razvoj celotne industrije. Nvidia je 9. julija postala najvrednejše podjetje na svetu, saj je za kratek čas presegla tržno kapitalizacijo 4000 milijard ameriških dolarjev.

Ta tehnološki preboj spodbuja tudi druga vodilna podjetja, da v svoje poslovne modele vedno bolj vključujejo umetno inteligenco. Pristopi se pri tem razlikujejo: ameriški tehnološki velikan Microsoft nadaljuje pogajanja z OpenAI glede prihodnosti njunega strateškega partnerstva, medtem ko Amazon širi kapacitete svojega oblaka AWS. Podjetje Google razvija lastni sistem umetne inteligence Gemini, Applu pa je v interesu vključitev zunanjih jezikovnih modelov v Siri.

Tudi kitajska tehnološka industrija sledi globalnemu trendu. Kitajski razvijalec DeepSeek z uspešnimi rešitvami dokazuje, da Kitajska ni več le sledilka, temveč postaja pomemben tekmec na področju umetne inteligence.

izdatki za raziskave in razvoj Foto Zx Igd

Za razumevanje globalnega razvoja umetne inteligence je ključno vprašanje, kako intenzivno različne regije vlagajo v tehnološke sektorje. Pri tem so dragoceni podatki iz baze Scoreboard Panel 2003–2023, ki jo je pripravila evropska komisija v okviru poročila EU Industrial R&D Investment Scoreboard 2024. Baza vključuje podjetja z vsega sveta, razvrščena glede na obseg vlaganj v raziskave in razvoj.

Vsi izdatki so prikazani v evrih in so že prilagojeni za inflacijo – kot realne vrednosti za leto 2023, kar omogoča neposredno primerjavo med regijami in skozi čas. Za natančnejši vpogled v sedanje trende so bila izmed vseh zajetih podjetij izbrana tista, ki delujejo na štirih ključnih področjih, tesno povezanih z razvojem umetne inteligence: računalniške storitve, polprevodniki, programska in strojna oprema.

Čeprav tak izbor ne zajame celotne slike, vseeno ponuja reprezentativen vpogled v regijske razlike. Podatki za leto 2023 kažejo, da so ameriška podjetja iz omenjenih sektorjev v raziskave in razvoj vložila več kot 215 milijard evrov, kar je skoraj desetkrat več kot evropska podjetja, ki so vložila 22 milijard evrov. Kitajska je z vložkom v višini 35 milijard evrov že presegla Evropo. Njena vlaganja so v zadnjih dveh desetletjih narasla skoraj za 290-krat, s povprečno letno rastjo v višini 33 odstotkov, kar precej presega rast v ZDA (osem odstotkov) in Evropi (sedem odstotkov).

Razlike med regijami se kažejo ne le v absolutnih zneskih, temveč tudi v tempu rasti. Medtem ko ZDA in Kitajska intenzivno povečujeta vlaganja v ključne tehnologije, povezane z umetno inteligenco, evropska podjetja še vedno večino raziskovalnih sredstev usmerjajo v tradicionalne industrijske panoge, zlasti v avtomobilski sektor. Ta trend ustvarja naraščajočo vrzel, ki bi lahko dolgoročno oslabila tehnološko in gospodarsko konkurenčnost Evrope.

Za razumevanje globalnega razvoja umetne inteligence je ključno vprašanje, kako intenzivno različne regije vlagajo v tehnološke sektorje. Foto Delo UI

Umetna inteligenca postaja novo globalno merilo moči – tehnološke, gospodarske in politične. Medtem ko ZDA in Kitajska pospešeno utrjujeta svoj položaj na čelu tehnološkega razvoja, Evropa svoja sredstva še naprej usmerja drugam. Odločitve, ki jih sprejemamo danes, bodo dolgoročno določile, ali bomo prihodnost aktivno soustvarjali ali pa se ji zgolj prilagajali.