Je vaše omrežje kos poplavi podatkov?
Masovni podatki: skladno s tem pojavom predstavlja želja po obdelavi »česarkoli« izjemno breme tudi za omrežja podjetij.
Odpri galerijo
Brez dostopa v svet bomo težko uresničevali pametna podjetja, prvi Damir Benedičič iz podjetja S & T. FOTO: osebni arhiv
Podatki, posebno masovni, so vse večje breme poslovnih okolij, predvsem IT-infrastrukture, ki skrbi za njihovo prenašanje, hrambo in obdelavo. Podjetja zato vse bolj povprašujejo po tako imenovanih platformah za masovne podatke, s katerimi bi ukrotila zahteve o čim hitrejši obdelavi velikih količin podatkov.
Z infrastrukturnega vidika je ključno zavedanje, da podjetje potrebuje sistem, ki bo omogočal pretok masovnih podatkov v zelo kratkem časovnem obdobju, hkrati pa bodo poslovni uporabniki lahko dostopali do informacij v realnem času.
»Točka preloma nastane takrat, ko podjetja ugotovijo, da njihovi sistemi za obravnavo in analizo podatkov ne omogočajo več povečevanja razpoložljivosti, količina podatkov pa se še naprej nezadržno povečuje, kar vpliva na slabšo učinkovitost obdelave podatkov in poslovanje podjetja,« komentira Damir Benedičič, prodajni svetovalec za omrežja in varnost v podjetju S & T Slovenije.
Internet stvari – strah in trepet omrežnih strokovnjakov in analitikov
Čeprav se s samega tehnološkega in uporabniškega vidika omrežni strokovnjaki in analitiki veselijo tehnologij interneta stvari (IoT), se zavedajo, da so nanj in na novo poplavo podatkov, ki ji bomo priča v prihodnjih letih, pripravljena le redka poslovna okolja. Medsebojna povezanost sistemov in naprav bo podatkovno komunikacijo prignala do novih, danes še neslutenih meja. Večina razvoja poslovnih rešitev s področja interneta stvari temelji na učinkovitem izkoristku podatkov, ki jih morajo podjetja najprej ustrezno (s)hraniti, analizirati z orodji za procesiranje masovnih podatkov in jih na koncu tudi razumeti ter uporabiti pri poslovnih odločitvah.
»Sistemi se bodo sproti učili obravnavati različne informacije in nas obveščali o na primer potrebnih servisnih posegih strojev ali pretirani obrabi določenega materiala. To se ne bo zgodilo čez noč, morajo pa podjetja že danes začeti razmišljati, katere informacije vplivajo na njihov posel oziroma kje so tiste male skrivnosti, ki jim bodo zagotovile konkurenčno prednost. Trenutno 'negovoreče' naprave s pravimi tehnologijami v svetu IoT postanejo govoreče in podjetju lahko posredujejo pomembne informacije,« dodaja Benedičič.
Ob hitrem povečevanju podatkovnih potreb poslovnih uporabnikov se kaj hitro zgodi, da omrežje podjetja postane prvo ozko grlo. Najbolj obremenjena so centralna omrežja, ki so nekakšna vez med različnimi sistemi in viri masovnih podatkov, saj v praksi že zahtevajo veliko prepustnost s hitrostmi 10, 40 ali celo 100 Gbit na sekundo. Večina centralnih stikal lahko brez težav premaguje omenjene hitrosti, bo pa »širina podatkovne avtoceste« v prihodnje še kako pomembna, če bodo želele analitične (predvsem oblačne) aplikacije za obdelavo masovnih podatkov razvijati polne hitrosti.
Gledati je treba na potrebe jutrišnjega dne
Že zdaj čezoceanski let potniškega letala zbere več kot devet terabajtov podatkov iz 16.000 različnih senzorjev. Predstavljajte si, kako bo videti podatkovna poplava, ko bo »na tone« podatkov po omrežjih prenašala armada »pametnih« vozil. Količina podatkov se bo tudi v prihodnje zelo povečevala. V podjetju S & T opozarjajo, da naj so podjetja, ki načrtujejo prenovo omrežja, pozorna na vsaj dve stvari. Prva so podatkovni centri, kjer se po ugotovitvah globalnih raziskav že opravi 80 odstotkov vseh obdelav podatkov, nekateri nikoli ne zapustijo podatkovnega centra. Zato pa ti podatki ustvarjajo promet, ki se uporablja za komunikacijo med različnimi aplikacijami in viri v samem podatkovnem centru. Nadgradnje omrežnih rešitev v podatkovnih centrih bodo kmalu na vrsti.
Drugi vidik pa je pošiljanje in prejemanje podatkov po spletu, kjer prepustnost omrežne povezave določa kakovost uporabniške izkušnje in samo izvedljivost storitev. Brez široke pipe v svet bomo težko uresničevali pametna podjetja, komunicirali z oddaljenimi poslovalnicami, postavljali hibridna in zasebna oblačna okolja in uporabljali aplikacije kot storitev iz računalniškega oblaka.
»Ključno je, da podjetja pri načrtovanju omrežij upoštevajo, da se prometni tokovi močno povečujejo. Pomembno je, da pri novih investicijah načrtujejo rezervo, saj bodo slaba omrežja postala kritična točka, ki bo dobesedno ohromila poslovanje podjetja,« razlaga Benedičič.
Digitalna preobrazba poslovanja zahteva stalno razpoložljivost virov
Če so še pred nekaj leti IT-oddelki podjetij delovali kot ponudnik storitev IT v delovnem času podjetja, je zdaj povsem drugače. Vedno več IT-okolij mora podpirati neprekinjeno poslovanje, kar pomeni, da delujejo v režimu 24/7/365. Posledično mora biti celotna IT-infrastruktura načrtovana tako, da v primeru izpada posameznih virov sistem nemoteno deluje naprej, tudi v drugem podatkovnem centru (nadomestni center ali okolje v javnem oblaku), če je to treba.
Svoje bodo v mozaik rešitev dodali tudi ponudniki telekomunikacijskih storitev. »Kompleksnost področja IT, sploh ko govorimo o obdelavi velikih količin podatkov, je izjemna in le najbolj usposobljeni ponudniki lahko ponudijo kakovostno storitev, ki bo na koncu privedla do zadovoljitve pričakovanj naročnika. Področje masovnih podatkov vključuje tako strokovnjake s področja arhitekture podatkovnih centrov kot tudi strokovnjake za obdelavo podatkov. Eni so ključni, da bo sistem brezhibno deloval, drugi pa zadolženi, da iz podatkov pripravijo podatkovne modele, ki pripeljejo podjetje do pravih informacij,« pojasnjuje Benedičič.
Podatki stanejo, hraniti vse po vrsti se ne izplača
Podatki stanejo – pridobivanje, transport, hramba, obdelava – vse našteto stane. Zato se upravičeno lahko vprašamo, ali je sploh smiselno, da se podjetja pehajo za vsemi mogočimi podatki. In za katerimi bi se vsekakor morala. Pravilna stroškovna enačba, kateri stroški, povezani s podatki so vsekakor upravičljivi in unovčljivi, narekuje analizo podatkovnih potreb. Podjetja morajo najprej prepoznati, kateri podatki in informacije predstavljajo konkurenčno prednost podjetja, in na njih graditi. Hramba in obdelava vseh mogočih podatkov sta nesmiselni in neučinkoviti. Strokovnjaki zato podjetjem svetujejo, da velja z napredno obdelavo podatkov začeti na manjšem (beri: obvladljivem) vzorcu, ki se vrti okoli ključne dejavnosti podjetja. Šele nato naj podatki zrasejo do obvladljivega obsega in oznake masovni podatki.
»Kompleksnost projektov s področja masovnih podatkov presega znanje enega samega podjetja, zato naj podjetja za pomoč zaprosijo strokovnjake z ustreznimi znanji. Le pravilno načrtovan in izveden projekt bo prinašal poslovne učinke. Prepogosto se zgodi, da se tovrstnih projektov podjetja lotevajo preveč ležerno in na koncu rezultat izostane, odgovorni pa si stanje tolmačijo s stavkom 'Ta tehnologija ni za nas', kar je velika napaka,« zaključuje Benedičič, ki potrebe trga, nastale kot posledica fenomena masovnih podatkov, že zaznava pri uporabnikih S & T rešitev.
Podatki stanejo – tako pridobivanje kot transport, hramba, obdelava.
Vse več IT-okolij mora podpirati neprekinjeno poslovanje, 24/7/365.
Kompleksnost projektov s področja masovnih podatkov je ogromna.
Vse več IT-okolij mora podpirati neprekinjeno poslovanje, 24/7/365.
Kompleksnost projektov s področja masovnih podatkov je ogromna.
Z infrastrukturnega vidika je ključno zavedanje, da podjetje potrebuje sistem, ki bo omogočal pretok masovnih podatkov v zelo kratkem časovnem obdobju, hkrati pa bodo poslovni uporabniki lahko dostopali do informacij v realnem času.
»Točka preloma nastane takrat, ko podjetja ugotovijo, da njihovi sistemi za obravnavo in analizo podatkov ne omogočajo več povečevanja razpoložljivosti, količina podatkov pa se še naprej nezadržno povečuje, kar vpliva na slabšo učinkovitost obdelave podatkov in poslovanje podjetja,« komentira Damir Benedičič, prodajni svetovalec za omrežja in varnost v podjetju S & T Slovenije.
Internet stvari – strah in trepet omrežnih strokovnjakov in analitikov
Čeprav se s samega tehnološkega in uporabniškega vidika omrežni strokovnjaki in analitiki veselijo tehnologij interneta stvari (IoT), se zavedajo, da so nanj in na novo poplavo podatkov, ki ji bomo priča v prihodnjih letih, pripravljena le redka poslovna okolja. Medsebojna povezanost sistemov in naprav bo podatkovno komunikacijo prignala do novih, danes še neslutenih meja. Večina razvoja poslovnih rešitev s področja interneta stvari temelji na učinkovitem izkoristku podatkov, ki jih morajo podjetja najprej ustrezno (s)hraniti, analizirati z orodji za procesiranje masovnih podatkov in jih na koncu tudi razumeti ter uporabiti pri poslovnih odločitvah.
»Sistemi se bodo sproti učili obravnavati različne informacije in nas obveščali o na primer potrebnih servisnih posegih strojev ali pretirani obrabi določenega materiala. To se ne bo zgodilo čez noč, morajo pa podjetja že danes začeti razmišljati, katere informacije vplivajo na njihov posel oziroma kje so tiste male skrivnosti, ki jim bodo zagotovile konkurenčno prednost. Trenutno 'negovoreče' naprave s pravimi tehnologijami v svetu IoT postanejo govoreče in podjetju lahko posredujejo pomembne informacije,« dodaja Benedičič.
Ob hitrem povečevanju podatkovnih potreb poslovnih uporabnikov se kaj hitro zgodi, da omrežje podjetja postane prvo ozko grlo. Najbolj obremenjena so centralna omrežja, ki so nekakšna vez med različnimi sistemi in viri masovnih podatkov, saj v praksi že zahtevajo veliko prepustnost s hitrostmi 10, 40 ali celo 100 Gbit na sekundo. Večina centralnih stikal lahko brez težav premaguje omenjene hitrosti, bo pa »širina podatkovne avtoceste« v prihodnje še kako pomembna, če bodo želele analitične (predvsem oblačne) aplikacije za obdelavo masovnih podatkov razvijati polne hitrosti.
Gledati je treba na potrebe jutrišnjega dne
Že zdaj čezoceanski let potniškega letala zbere več kot devet terabajtov podatkov iz 16.000 različnih senzorjev. Predstavljajte si, kako bo videti podatkovna poplava, ko bo »na tone« podatkov po omrežjih prenašala armada »pametnih« vozil. Količina podatkov se bo tudi v prihodnje zelo povečevala. V podjetju S & T opozarjajo, da naj so podjetja, ki načrtujejo prenovo omrežja, pozorna na vsaj dve stvari. Prva so podatkovni centri, kjer se po ugotovitvah globalnih raziskav že opravi 80 odstotkov vseh obdelav podatkov, nekateri nikoli ne zapustijo podatkovnega centra. Zato pa ti podatki ustvarjajo promet, ki se uporablja za komunikacijo med različnimi aplikacijami in viri v samem podatkovnem centru. Nadgradnje omrežnih rešitev v podatkovnih centrih bodo kmalu na vrsti.
Drugi vidik pa je pošiljanje in prejemanje podatkov po spletu, kjer prepustnost omrežne povezave določa kakovost uporabniške izkušnje in samo izvedljivost storitev. Brez široke pipe v svet bomo težko uresničevali pametna podjetja, komunicirali z oddaljenimi poslovalnicami, postavljali hibridna in zasebna oblačna okolja in uporabljali aplikacije kot storitev iz računalniškega oblaka.
»Ključno je, da podjetja pri načrtovanju omrežij upoštevajo, da se prometni tokovi močno povečujejo. Pomembno je, da pri novih investicijah načrtujejo rezervo, saj bodo slaba omrežja postala kritična točka, ki bo dobesedno ohromila poslovanje podjetja,« razlaga Benedičič.
Digitalna preobrazba poslovanja zahteva stalno razpoložljivost virov
Če so še pred nekaj leti IT-oddelki podjetij delovali kot ponudnik storitev IT v delovnem času podjetja, je zdaj povsem drugače. Vedno več IT-okolij mora podpirati neprekinjeno poslovanje, kar pomeni, da delujejo v režimu 24/7/365. Posledično mora biti celotna IT-infrastruktura načrtovana tako, da v primeru izpada posameznih virov sistem nemoteno deluje naprej, tudi v drugem podatkovnem centru (nadomestni center ali okolje v javnem oblaku), če je to treba.
Svoje bodo v mozaik rešitev dodali tudi ponudniki telekomunikacijskih storitev. »Kompleksnost področja IT, sploh ko govorimo o obdelavi velikih količin podatkov, je izjemna in le najbolj usposobljeni ponudniki lahko ponudijo kakovostno storitev, ki bo na koncu privedla do zadovoljitve pričakovanj naročnika. Področje masovnih podatkov vključuje tako strokovnjake s področja arhitekture podatkovnih centrov kot tudi strokovnjake za obdelavo podatkov. Eni so ključni, da bo sistem brezhibno deloval, drugi pa zadolženi, da iz podatkov pripravijo podatkovne modele, ki pripeljejo podjetje do pravih informacij,« pojasnjuje Benedičič.
Podatki stanejo, hraniti vse po vrsti se ne izplača
Podatki stanejo – pridobivanje, transport, hramba, obdelava – vse našteto stane. Zato se upravičeno lahko vprašamo, ali je sploh smiselno, da se podjetja pehajo za vsemi mogočimi podatki. In za katerimi bi se vsekakor morala. Pravilna stroškovna enačba, kateri stroški, povezani s podatki so vsekakor upravičljivi in unovčljivi, narekuje analizo podatkovnih potreb. Podjetja morajo najprej prepoznati, kateri podatki in informacije predstavljajo konkurenčno prednost podjetja, in na njih graditi. Hramba in obdelava vseh mogočih podatkov sta nesmiselni in neučinkoviti. Strokovnjaki zato podjetjem svetujejo, da velja z napredno obdelavo podatkov začeti na manjšem (beri: obvladljivem) vzorcu, ki se vrti okoli ključne dejavnosti podjetja. Šele nato naj podatki zrasejo do obvladljivega obsega in oznake masovni podatki.
»Kompleksnost projektov s področja masovnih podatkov presega znanje enega samega podjetja, zato naj podjetja za pomoč zaprosijo strokovnjake z ustreznimi znanji. Le pravilno načrtovan in izveden projekt bo prinašal poslovne učinke. Prepogosto se zgodi, da se tovrstnih projektov podjetja lotevajo preveč ležerno in na koncu rezultat izostane, odgovorni pa si stanje tolmačijo s stavkom 'Ta tehnologija ni za nas', kar je velika napaka,« zaključuje Benedičič, ki potrebe trga, nastale kot posledica fenomena masovnih podatkov, že zaznava pri uporabnikih S & T rešitev.
