Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Next

Hrvaške plače opazno manj obdavčene kot slovenske

Davčne spremembe na Hrvaškem so usmerjene predvsem v razbremenitev plač, pri čemer so na Hrvaškem že zdaj plače obdavčene manj kot v Sloveniji.
Davčne spremembe na Hrvaškem so usmerjene predvsem v razbremenitev plač, pri čemer so na Hrvaškem že zdaj plače obdavčene manj kot v Sloveniji. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Davčne spremembe na Hrvaškem so usmerjene predvsem v razbremenitev plač, pri čemer so na Hrvaškem že zdaj plače obdavčene manj kot v Sloveniji. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
8. 11. 2023 | 11:53
24. 11. 2023 | 13:35
12:32

Medtem ko je Slovenija sprejela nove davke za obnovo po poplavah, ki so predvsem krinka slabih razmer v proračunu, je Hrvaška konec septembra sprejela nov paket davčnih razbremenitev in poenostavitev. Najopaznejši ukrep je ukinitev tako imenovanega prireza.

Davčne spremembe na Hrvaškem so usmerjene predvsem v razbremenitev plač, pri čemer so na Hrvaškem že zdaj plače obdavčene manj kot v Sloveniji. Le pri najnižjih plačah je Slovenija konkurenčna, pri vseh drugih pa je Hrvaška precej ugodnejše okolje zaposlovanja.

Sprejela je spremembe devetih zakonov, ki prinašajo tako davčne poenostavitve kot tudi razbremenitve. S tem na Hrvaškem nadaljujejo proces davčnih poenostavitev in razbremenitev plač, ki so ga začeli že pred več kot desetletjem. Podobno kot v Sloveniji se tudi tam spopadajo z očitki, da so plače preveč obremenjene in da so najvišje stopnje dohodnine določene zelo nizko.

Toda v nasprotju s Slovenijo je Hrvaška v procesu približevanja EU in evrskemu območju opazno prilagodila davčno zakonodajo. Pri tem se zaveda, da lahko več davkov pobere le, če vzpostavi ugodno poslovno okolje. Hrvaška želi z davčnimi razbremenitvami zvišati življenjski standard prebivalcev, ohraniti gospodarsko rast ter povečati fiskalno avtonomijo (in odgovornost) lokalnih skupnosti.

Primerjali smo povprečni plači v Sloveniji in na Hrvaškem. Slovenija ima opazno višji življenjski standard, tako da je julija povprečna mesečna bruto plača znašala 2202 evra, medtem kot je povprečna bruto plača na južni strani meje dosegla 1580 evrov.

Pri hrvaški povprečni bruto plači zaposleni prejmejo od 1091 evrov neto do 1117 evrov neto. Po novem letu bo posameznik s to bruto plačo na Hrvaškem prejel od 1098 evrov do 1158 evrov neto izplačila. Višina neto izplačila je odvisna od prireza, ki ga določajo občine oziroma mesta. Z novim letom bo prirez ukinjen, občine pa bodo v določenem koridorju lahko določale stopnjo dohodnine.

V Sloveniji zaposleni pri 1580 evrih bruto plače prejme 1092 evrov neto izplačila. Slovenska vlada se še ni odločila o morebitni uskladitvi dohodninske lestvice za prihodnje leto, a glede na razmere v proračunu, je malo verjetno, da bi usklajevala davčne razrede in s tem razbremenila plače.

Zanesljivo pa bodo slovenske plače prihodne leto bolj obremenjene zaradi uvedbe novega prispevka, ki bo nadomestil zdaj prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri 1580 evrih bruto bo neto izplačilo prihodnje leto tako znašalo 1066 evrov.

Pri tem zgolj opozorimo, da tako Slovenija kot Hrvaška poznata še dodatne olajšave, denimo za vzdrževane družinske člane, s katerimi posamezniki lahko znižajo davčno osnovo. Tudi te bodo v Sloveniji v najboljšem primeru v Sloveniji ostale enake, medtem ko bo Hrvaška zneske usklajevala. Hrvaška ima višje olajšave za vzdrževane otroke, poleg tega je mogoče uveljavljati še olajšavo za vzdrževano odraslo osebo. Te posebnosti Slovenija ne pozna.

Pri povprečni slovenski bruto plači (2202 evra) posameznik v Sloveniji prejme 1451 evrov izplačila. Z novim letom se bo neto izplačilo znižalo na 1425 evra. Prebivalec Zagreba, kjer so davki najvišji, zdaj prejme pri tej plači 1471 evrov, torej 20 evrov več. Po novem letu bo prejel 1478 evrov, če bo Zagreb postavil najvišje dovoljene davčne stopnje. V občinah, v katerih prireza ni, znaša zdaj neto izplačilo 1515 evrov. Po novem letu bo znesek neto plače pri 2202 evrov bruto na Hrvaškem lahko dosegel 1581 evrov.

Davčne razbremenitve hrvaških plač

Davčne spremembe Hrvaške vključujejo združitev »poreza« in »prireza«. To sta občinska davka, pri čemer je prvi podoben kot naša dohodnina, »prirez« pa se obračunava glede na višino prvega.

Združitev sama po sebi ne prinaša razbremenitve, vendar daje občinam več manevrskega prostora za zmanjšanje davčnih obremenitev svojih prebivalcev. Drugi ukrep je zvišanje splošne davčne olajšave, ki bo zvišala plače vseh. Splošna davčna olajšava zdaj znaša 6370 evrov, prihodnje leto pa se bo zvišala na 6720 evrov.

Tretji ukrep pa je razbremenitev najnižjih plač dela pokojninskih prispevkov. Osnovna plača na Hrvaškem je najprej obremenjena z dvema pokojninskima prispevkoma v skupnem znesku 20 odstotkov bruto plače. V prvi pokojninski steber bo šlo 15 odstotkov bruto plače, v drugi, varčevalni steber pa pet odstotkov. Najnižje plače bodo po novem letu razbremenjene dela plačil v prvi steber. Razliko bo nadomestila država iz proračuna.

Na bruto plačo zaposleni Hrvati plačujejo 16,5-odstotni prispevek za zdravstveno zavarovanje. V Sloveniji vsi prispevki, povezani z zdravstvom in zaposlovanjem, znašajo 13,85 odstotka bruto plače. Teh prispevkov je kar sedem.

Skupni prispevki na hrvaško plačo tako znašajo 36,5 odstotka bruto plače, medtem ko so v Sloveniji 38,2 odstotka bruto plače. Kot smo že omenili, se z novim letom obremenitev plač v Sloveniji s prispevki povečuje in bo pri povprečni slovenski plači znašala okoli 42 odstotkov bruto plače.

Hrvati nekoliko več plačujejo za zdravstveno zavarovanje in precej manj za pokojninsko, pri čemer je treba opozoriti, da bo del prispevkov za pokojninsko zavarovanje namenjen za varčevalni steber. V Sloveniji se vsi prispevki takoj porabijo.

Plače pri naših južnih sosedih so obremenjene še z regionalnima davkoma – »porezom« in »prirezom«. Hrvaška ima le dve stopnji dohodnine (hrv. poreza). Do 47.780 evrov letne davčne osnove je davčna stopnja 20 odstotkov, nad to mejo pa 30 odstotkov. Od tako izračunane dohodnine lokalne skupnosti obračunavajo še dodatni davek (hrv. prirez).

Najbolj obdavčene so plače Zagrebčanov, ki plačujejo 18-odstotni davek na davek – »prirez«. Na nekaterih območjih tega davka ni.

Po spremembi bo »porez« oziroma dohodnina enotni davek, ki ga bodo določale občine in bodo delno lahko spreminjale višino obdavčitve. Nižja stopnja dohodnine, za osnovo pod 50.400 evrov, bo znašala od 15 odstotkov do 23,6 odstotka. Višja stopnja dohodnine pa bo od 25 odstotkov do 35,4 odstotka.

Novi slovenski davki na plače

Slovenija ima precej bolj zapleteno petstopenjsko dohodninsko lestvico, ki se z novim letom verjetno ne bo spremenila. Splošna davčna olajšava v Sloveniji znaša pet tisoč evrov na leto, kar je manj kot na Hrvaškem. Najnižja stopnja dohodnine za dohodke do 8755 evrov znaša 16 odstotkov. Najvišja, za dohodke nad 74.160 evrov, pa znaša 50 odstotkov.

Sedanja vlada je odpravila večino davčnih razbremenitev, sprejetih v času prejšnje vlade. Pri tem pa načrtuje še nove obremenitve. Sprejet je že novi prispevek za zdravstveno zavarovanje. Prvi je trajen, a še ni dokončno oblikovan.

Novi prispevek za zdravstveno zavarovanje bo prihodnje leto znašal 35 evrov na mesec na osebo. Toda zaradi nezadostnega financiranja zdravstvene blagajne – po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in nadomestitvi z novim prispevkom bo v državni blagajni zmanjkalo najmanj 180 milijonov evrov – je zelo verjetno, da se bo ta prispevek ob prvi uskladitvi (za leto 2025) najmanj podvojil. V vsakem primeru je predvideno, da se bo usklajeval z inflacijo.

Plače v Sloveniji bo obremenil še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo uveden leta 2026. Znašal bo dva odstotka bruto plače, pri čemer bo odstotek obremenitev zaposlenega, ki bo znižal neto izplačilo, polovica pa bo obremenitev delodajalca, ki bo zviševala strošek dela. Stroški financiranja dolgotrajne oskrbe naj bi znašali 770 milijonov evrov, delno pa naj bi jih plačali tudi iz proračuna.

Visoka obremenitev potrošnje v obeh državah

Hrvaška bo z novim letom v povprečju nekoliko bolj obremenila dohodke posameznikov od kapitala, kot so najemnine, kapitalski dobički, dividende in obresti ter drugi dohodki iz premoženja. Zdaj davčna stopnja znaša deset odstotkov, povečana za prirez. Z novim letom se davčna obremenitev zvišuje na 12 odstotkov, vendar zaradi odprave prireza seveda ni več dodatne obremenitve. Večina prebivalcev, ki ima te prihodke, spremembe ne bo občutila.

Slovenija ima precej višjo, kar 25-odstotno obremenitev kapitalskih dobičkov, obresti (izjema so obresti na depozite) in dividend.

Tudi obdavčitev podjetij je na Hrvaškem nižja kot v Sloveniji. Davek od dohodka pravnih oseb znaša 18 odstotkov, medtem ko je v Sloveniji odstotno točko višji.

Hrvaška poleg tega omogoča še poenostavljeno desetodstotno obdavčitev podjetij s prihodki, nižjimi od milijon evrov. Slovenija omogoča pavšalno obdavčitev samostojnih podjetnikov s prihodki, nižjimi od 120.000 evrov.

Tako Slovenija kot Hrvaška imata visoko obdavčitev potrošnje. Osnovna stopnja DDV na Hrvaškem znaša 25 odstotkov in je med višjimi v EU. Toda tudi Slovenija je z 22-odstotnim DDV v zgornji polovici evropskih držav po obdavčitvi potrošnje. Obe državi imata tudi znižane stopnje. Hrvaška ima 13-odstotni DDV za določene storitve in izdelke, med drugim nekatere turistične storitve in določene živilske izdelke. Poleg tega pa še petodstotni DDV na nekatera osnovna živila, šolske potrebščine in časopise. Od nakupa in inštalacije solarnih panelov Hrvaška ne obračunava davka. Slovenija ima znižan 9,5-odstotni DDV na živilske izdelke, medicinske pripomočke in transport. Časopisi in knjige so v Sloveniji obremenjeni s petodstotnim DDV.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine