Sedem samorogov iz Hrvaške in Slovenije

V regiji je do zdaj vzniknilo sedem samorogov. Trije v ožjem in štirje v širšem pomenu tega izraza. Njihovo štetje, primerjave s številom prebivalcev in GDP so postale nove enote za merjenje uspešnosti digitalne preobrazbe držav. Takšna merila je sprejela celo Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). Glede na vse to je tehnološki napredek močan tako na Hrvaškem kot tudi v Sloveniji. Je pa statistika, ki spremlja digitalno preobrazbo, zelo nenavadna in polna dvomov.

Danes je informacijska tehnologija (IT) povsod. Ne moremo je opazovati samo v eni panogi, na primer samo v IT ali informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT), saj brez digitalnih tehnologij, zaposlovanja programerjev in drugih strokovnjakov za IKT ne bi bila mogoča proizvodnja izdelkov v teh drugih panogah. Zato postaja statistika, s katero bi lahko primerjali digitalno preobrazbo, vse pomembnejša in hkrati tudi vse bolj bizarna. Verjetno se bo nadaljevala v tej smeri tudi v naslednjem obdobju, zato je treba imeti v mislih ne najbolj jasno sliko, ki nastaja skozi tak pogled.

Takoj je razvidno, da na Hrvaškem in v Sloveniji digitalna preobrazba v gospodarstvu in družbi ne poteka uravnoteženo po starostnih skupinah in panogah. Lahko bi rekli, da se ne razvija načrtno, temveč se kot drugi pojavi na trgu po malem prebija v nekatere panoge in segmente bolj, v druge manj, ponekod pa sploh ne napreduje. Prav tako bi lahko rekli, da napreduje tržno, oportunistično ali kot je pričakovati pri vsaki spremembi, ki ni samo gospodarska, temveč je v bistvu družbena. Ključno je, da to opazimo že na začetku, saj razmere na terenu niso ne črne ne bele. Predvsem pa je težko delati primerjave med državami, kar se tiče digitalne preobrazbe, ker gre za večplastna področja opazovanja.

Omenili smo, da je na Hrvaškem in v Sloveniji do zdaj vzniknilo sedem samorogov. Strogo gledano so vzniknili samo trije: Outfit7, znan po aplikaciji Talking Tom, je nastal v Sloveniji (podjetje bilo registirano sicer na Cipru), dva pa sta nastala na Hrvaškem – Infobip, najbolj povezana globalna komunikacijska platforma v oblaku, in Rimac Automobili, proizvajalec najhitrejšega električnega avtomobila na svetu. Poleg njih so v Sloveniji nastala še tri zagonska podjetja, ki so s prevzemi in združitvami dobila status samoroga. Tako se je slovenski inovacijski laboratorij Klika združil s švicarskim podjetjem Sportradar in leta 2021 v New Yorku (IPO) postal javna družba z ocenjeno vrednostjo osem milijard dolarjev. Outbrain je prevzel Zemanto in tudi postal samorog. Podobno se je zgodilo s Httpoolom, ki je postal del Alepha. Na Hrvaškem bi lahko po tem načelu rekli, da je status samoroga dosegel zagrebški Zipato, ki se je pridružil SmartRentu in v New Yorku postal javna družba z ocenjeno vrednostjo več kot 2,2 milijarde dolarjev.

Je proizvajalec najhitrejšega električnega avtomobila na svetu, njegov ustanovitelj pa velja za evropskega Elona Muska. FOTO Rimac Automobili

Omenjeni samorogi delujejo na področju iger, komunikacij, proizvodnje avtomobilov, športa, trženja in pametnih domov. Nobeden od njih ni »samo« IT-podjetje, čeprav so pravzaprav tehnološka podjetja. Vsi samorogi v regiji so pravzaprav plod prepoznavanja priložnosti v digitalni preobrazbi.

Zato ni presenetljivo, da je najnovejše poročilo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino postreglo z najbolj nenavadnimi podatki o digitalni preobrazbi v regiji. Če gre verjeti poročilu, je Hrvaška pri samorogih 11. najuspešnejša država na svetu. To pomeni, da samorogi na Hrvaškem po tržni vrednosti predstavljajo 4,1 odstotka nacionalnega BDP. Raziskave Svetovne organizacije za intelektualno lastnino so zanimive, ker se samorogi pojavljajo v gospodarstvih in predstavljajo novo industrijsko revolucijo, ki temelji na intelektualni lastnini. Gre za preobrazbo, pri kateri so stare proizvodne tovarne pravzaprav zgolj proizvodna mesta in ne ustvarjajo večine nove vrednosti. Zdaj se ustvarja z raziskavami in razvojem, samorogi pa praviloma veliko vlagajo v raziskave in razvoj, to njihovo ustvarjanje znanja pa jim daje največjo vrednost. Zato je še posebno zanimivo, da Hrvaška po kazalniku vrednosti samorogov glede na BDP ni le 11. na svetu, temveč celo četrta najuspešnejša država v Evropski uniji.

V vrhu je Estonija, ki ima kot najbolj digitalizirana država na svetu samoroge s tržno vrednostjo 23,8 odstotka nacionalnega BDP. V EU ji sledita Litva, kjer samorogi predstavljajo 8,4 odstotka BDP, in Finska, kjer predstavljajo 4,4 odstotka BDP. Tu se Slovenija uvršča precej nižje, na 48. mesto v svetovnem merilu, nižje pa je tudi v EU, predvsem zato, ker nima aktivnih samorogov. Spomnimo, Infobip in Rimac še nista izstopila s trga, medtem ko so vsi drugi omenjeni samorogi v regiji že izstopili. Kot navaja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, je višina tržne vrednosti samoroga glede na slovenski BDP torej 0,0.

Mate Rimac vabi slovenske inženirje in programerje

A zmotno bi bilo misliti, da je sektor IKT v Sloveniji manj razvit kot na Hrvaškem. Še več, če uspeh opazujemo skozi inovacije, ki so gonilo rasti IKT, potem je Slovenija po podatkih Svetovne organizacije za intelektualno lastnino 33. najbolj inovativna država na svetu in krepko pred Hrvaško, ki je na 44. mestu. Čeprav trenutno zaostajamo po samorogih, Slovenija po podatkih Svetovne organizacije za intelektualno lastnino prednjači po inovativnosti. Zdaj je že jasno, da opazovanje posameznih kazalnikov pri analizi digitalne preobrazbe ni ravno priporočljivo, še posebno ne, če ne upoštevamo širše slike. Najbolje se to vidi na primeru Kitajske.

Po podatkih Svetovne organizacije za intelektualno lastnino je ta svetovna velesila po tržni vrednosti svojih samorogov takoj za Hrvaško. Pripada ji 12. mesto. Samorogi na Kitajskem predstavljajo 3,8 odstotka BDP, na Hrvaškem pa tri decimalke več. Toda Kitajska se uvršča tudi na 12. mesto najbolj inovativnih držav na svetu. Daleč pred Hrvaško in Slovenijo, še pred desetletjem pa bi se uvrstila na 35. mesto. Kar je Kitajsko pripeljalo tako visoko v svetovnem merilu, je niz drugih kazalnikov, ki niso odvisni od uspehov posameznih podjetnikov, kot je, na primer, pojav samorogov, temveč od sistematičnih del za ustvarjanje pogojev za pojav več uspešnih podjetniških zgodb in torej samorogov. Kitajska je namreč domovina najvrednejšega zagonskega podjetja na svetu – ByteDanc, ki je lastnik TikToka. Dom daje tudi tretjemu najvrednejšemu zagonskemu podjetju na svetu, velikanu e-trgovine Shein. Hkrati je Kitajska druga država na svetu po vrednosti svojih samorogov. V ZDA so njihovi vredni več kot dve milijardi dolarjev, takoj za njimi pa je Kitajska, katere samorogi so skupaj vredni več kot 736 milijard dolarjev. Na tretjem mestu je Indija s 193 milijardami dolarjev.

Infobip je hrvaška družba z največ mednarodnimi pisarnami. Infobip je eno najboljših podjetij, ki ponuja komunikacijske storitve v oblaku. Na fotografiji soustanovitelj Infobipa Roberto Kutić (levo) in Gregor Potočar, ki je v upravi tega tehnološkega podjetja zadolžen za prihodke. FOTO: Andraž Kobe

Bolj sistematičen pristop k digitalni preobrazbi se na Kitajskem kaže v tem, da so rezultati, ki jih Svetovna organizacija za intelektualno lastnino navaja pri drugih parametrih in so ti na videz manj privlačni ali pomembni. Ti drugi parametri so pravzaprav infrastruktura, ki je potrebna za digitalno preobrazbo. Dandanes je Kitajska prva v svetu po uspehu svojih učencev na preverjanju znanja PISA na področju naravoslovja (STEM). Poleg tega je bila do lani 14. v svetu po poslovnem okolju, druga po vlaganjih svojih podjetij v raziskave in razvoj (R&R) in tretja po rezultatih bruto domačih izdatkov za raziskave in razvoj (GERD).

Kitajske univerze se po kakovosti uvrščajo na tretje mesto v svetu, pri infrastrukturi za IKT, če izvzamemo njeno politično specifiko, da njen požarni zid onemogoča dostop do velikega dela zahodnih storitev v oblaku in drugih storitev, pa se uvršča med 20 najrazvitejših v svetu. Poleg tega je Kitajska na 23. mestu po patentih, na 24. mestu po plačilih za intelektualno lastnino in na 17. mestu po deležu raziskovalnih talentov v podjetjih. Po tehnološki proizvodnji je 13. v svetu, po porabi za programsko opremo 27., po porastu produktivnosti delavcev pa prva v svetu. Kitajska je kljub specifičnosti svojih neposrednih tujih naložb zdaj med 20 najuspešnejšimi državami v svetu po vrednosti njenih blagovnih znamk, zaščitenih znamk, dizajnih in razvoju lastne kreativne industrije. Še vedno zaostaja na področju spletne ustvarjalnosti, kar je posledica kitajskega »internetnega« zidu in ni videti, da se to kaj kmalu spremenilo. Vse to je dosegla v zadnjih desetih letih. Kazalniki Kitajske kažejo, da ima ta država jasno strategijo digitalne preobrazbe in jo zelo učinkovito izvaja.

Svoje adute imata tudi Hrvaška in Slovenija. Hrvaška, na primer, ni le 11. najuspešnejša država po ustvarjanju samorogov v primerjavi s preostalim gospodarstvom in 44. najbolj inovativna država v svetu, temveč je odlična tudi v enem segmentu izobraževanja. Idealno je, če ima vaš otrok v povprečju samo pet sošolcev ali sošolk v razredu. Podatek je nekoliko karikiran, saj so mnogi razredi v velikih mestih na Hrvaškem veliko večji, v povprečju pa ima vsak učitelj na Hrvaškem vsega 6,1 učenca. Postavlja se vprašanje, ali ta podatek odraža tudi kakovost izobraževanja ali kaže na nekaj drugega. Verjetneje namreč je, da izraža negativne demografske trende, pri čemer je vse manj otrok, število učiteljev pa je enako kot prej. Kljub temu je Hrvaška boljša od svojega 44. mesta v svetovnem merilu v kategoriji preverjanja znanja PISA (37.), po deležu diplomantov naravoslovja (26.) in tudi po številu raziskovalcev (36.). Po kakovosti so njene univerze šele na 70. mestu v svetovnem merilu, kjer spet velja enako kot pri samorogih – uspeh na Hrvaškem je odvisen od posameznika in ne od sistema. To dodatno potrjuje podatek, da je Kitajska po pogojih za poslovanje blizu vrha, Hrvaška pa na repu lestvice, na 127. mestu.

V enem dnevu toliko interakcij, kot jih ima Telekom Slovenije v letu dni

Tudi poslovnega okolja v Sloveniji ne moremo ravno opisovati v superlativih.Svetovna organizacija za intelektualno lastnino jo po tem kazalniku uvršča na 86. mesto, vendar obstaja zelo močna povezava med tujimi naložbami in vlaganji v ustvarjanje tehnoloških inovacij. Po deležu BDP glede na tuje naložbe v bruto domače izdatke za raziskave in razvoj se Slovenija uvršča na četrto mesto v svetu. V svetovnem vrhu je tudi po bruto domačih izdatkih za raziskave in razvoj, ki jih vlagajo podjetja, in 18. država v svetu po odstotku zaposlenih v panogah, ki temeljijo na znanjih. Kar se tiče izobraževanja, je Slovenija po uspešnosti učencev na preverjanju znanja PISA na 11. mestu v svetu. Njihovi rezultati so precej boljši kot na Hrvaškem, za eno mesto je boljša tudi po deležu diplomantov naravoslovja (25. v svetu), po številu raziskovalcev pa je daleč pred Hrvaško, in sicer na 16. mestu v svetu oziroma 20 mest pred Hrvaško. V prednosti je tudi po infrastrukturi za IKT, izjemno visoko pa je uvrščena tudi na področju patentov. Čeprav ima Slovenija dvakrat manj prebivalcev, za programsko opremo namenja dvakrat več sredstev glede na BDP in ima skoraj dvakrat večji delež visokotehnološke proizvodnje v primerjavi s Hrvaško. V Sloveniji je zapletenost izvoznih proizvodov precej večja kot na Hrvaškem, zato je v tem oziru 11. v svetu, nominalno in po vrsti pa je pred Hrvaško tudi po izdelavi mobilnih aplikacij. Takšni pogoji kažejo na še en kazalnik.

Po podatkih Startup Reporta ima Slovenija več kot tisoč, Hrvaška pa več kot 900 aktivnih zagonskih podjetij. Ustvarjanje primernega okolja se očitno preliva tudi v druge kazalnike, kot so zagonska podjetja in samorogi, predstavlja pa zgolj eno od stvari, na katere moramo biti pozorni pri digitalni preobrazbi, nikakor pa ne samo na to.