Carine in veliki čudoviti zakon

Vstop v julij se je začel z več pomembnimi dogodki, ki so vplivali na kapitalske trge. Med njimi so novosti glede carin, ki jih predsednik ZDA Donald Trump uvaja do drugih držav, in sprejetje ter potrditev »velikega čudovitega zakona« (ang. Big Beautiful Bill), ki v glavnem vključuje znižanje davkov, zmanjšanje sredstev za socialne transferje in programe zelene energije ter povečanje izdatkov za obrambo.

Carinski dogovori se nadaljujejo

Donald Trump je 7. julija zaostril trgovinsko vojno z vzpostavitvijo novih carin za 14 držav, ki začnejo veljati 1. avgusta. Med tarčami sta Japonska in Južna Koreja, ki se bosta morali ukvarjati s 25-odstotnimi carinami na izvožene izdelke, pri čemer pa naj se prejšnje sektorske carine na avtomobile, jeklo in aluminij ne bi prištevale – postavljena je enotna 25-odstotna carina.

Trump je hkrati podaljšal 90-dnevni odlog na aprilske carine, ki jih je napovedal številnim partnerskim državam, in sicer do 1. avgusta, z namenom, da bi v tem času dosegel dogovor z državami, s katerimi ti še niso bili sklenjeni. Za zdaj so ZDA edini okvir za dogovorjene carine vzpostavile z Združenim kraljestvom, Vietnamom in Kitajsko. Dogovor med ZDA in Združenim kraljestvom je prinesel znižanje carine na avtomobile s 27,5 odstotka na deset odstotkov ter umik carin na letalske dele in motorje.

Dogovor med ZDA in Vietnamom je pomenil znižanje carin s 46 odstotkov na 20 ter 40-odstotne carine na izdelke, ki so pretovorjeni iz Kitajske. Kitajska se je namreč poskusila izogniti carinam s preusmerjanjem izdelkov skozi Vietnam, ki se je strinjal z ničelno stopnjo carin na ameriške izdelke. Dogovor med ZDA in Kitajsko za zdaj ostaja enak – ameriške carine v višini 55 odstotkov na kitajske izdelke ter desetodstotne carine na ameriške izdelke. Z 9. julijem je Trump napovedal 50-odstotne carine na uvožen baker in na vse uvožene izdelke iz Brazilije, ki oboje prav tako začnejo veljati 1. avgusta.

Z uvedbo carin na baker želi spodbuditi domačo proizvodnjo, a gradnja rudnikov in talilnic lahko traja več let. V tem času bodo domači proizvajalci še naprej odvisni od uvoza, kar pa pomeni, da se bodo spopadali s precej višjimi stroški v primerjavi s svojo konkurenco.

Izbrani Delniski Indeksi Foto Zx Igd

»Veliki čudoviti zakon«

Sprejetje novega ameriškega proračunskega zakona, ki ga je potrdil tudi predstavniški dom, predvideva zvišanje proračunskega primanjkljaja za približno 3,4 bilijona dolarjev v prihodnjih desetih letih. Ta zakon vključuje podaljšanje davčnih olajšav še iz predsednikovega prvega mandata do leta 2028.

Hkrati se pričakuje veliko znižanje izdatkov za zdravstveni program Medicaid, na katerega se zanaša več milijonov Američanov z nizkimi dohodki in invalidi. Izdatki za obrambo se bodo povečali za 150 milijard dolarjev. Po drugi strani se bodo drastično znižale subvencije za zeleno energijo. Ocenjeni proračunski primanjkljaj za ZDA leta 2024 znaša 7,6 odstotka, z novim proračunskim zakonom pa se ta podatek lahko še poveča.

To potencialno problematiko ponazarja tudi majsko znižanje bonitetne ocene ZDA pri agenciji Moody's z dosedanje najvišje ocene AAA na Aa1 – Moody's je ohranjal oceno AAA za ZDA od leta 1917. Agencija zaradi nadaljnjega večanja proračunskih izdatkov pričakuje, da se bo ameriški proračunski primanjkljaj do leta 2035 povečal na devet odstotkov.

Vpliv na kapitalske trge

Ameriške delnice so se letos podražile za 6,8 odstotka v ameriških dolarjih (do 9. julija). Skrbi zaradi uvajanja carin, morebitnih posledičnih inflacijskih pritiskov in povečevanja zadolženosti ameriške države ustvarja negotovost ter pritisk na dolar in znižuje njegovo vrednost. Evro je letos tako pridobil 13 odstotkov vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem. Če pogledamo donosnost ameriških delnic v evrih, je ta letos znašala –5,2 odstotka. Evropske delnice pa so se letos podražile za 11,2 odstotka, slovenske pa za 42,2 odstotka.