Odgovor na očitke: Sloveniji več pomoči iz Bruslja od pričakovanega

Slovenija bo iz solidarnostnega sklada EU zaradi avgustovskih poplav prejela 428 milijonov evrov pomoči, kar je 28 milijonov evrov več, kot je obljubila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen ob obisku Slovenije po lanskih poplavah, je povedal državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov.

Po preveritvi slovenske vloge in pojasnilih slovenske vlade je Evropska komisija zaključila pregled vloge. Evropska komisija bo predlagala Svetu EU in evropskemu parlamentu izplačilo 428 milijonov evrov pomoči Sloveniji po lanskih poplavah. Slovenija je doslej od tega prejela 100 milijonov evrov predplačila, preostanek pa naj bi prejela jeseni, saj bo o izplačilu pomoči odločala nova sestava evropskega parlamenta. Vlada bo v kratkem odločala, za kar bo namenjen denar, je na novinarski konferenci povedal Đurov.

Ta se je dotaknil poročanje Dnevnika, da naj bi evropska komisija imela več pripomb na slovensko vlogo, vključno z domnevno previsoko ocenjeno škodo. Povedal je, da je šlo za običajen postopek, zahtevali so dodatna pojasnila, na kar je Slovenija odgovorila. »Glede na to, da bo prejeta pomoč višja od pričakovanega, je bila očitna naša vloga dovolj dobro utemeljena.«

Evropska komisija je po poročanju Dnevnika podala vrsto pripomb na prošnjo za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada EU, ki jo je Slovenija vložila po lanskih avgustovskih poplavah. Med drugim je opozorila na nezadostne podatke o obsegu poplav in uporabo nezanesljive metodologije, je poročal Dnevnik. »Čeprav ni dvoma, da so poplave povzročile veliko škodo, informacije, ki so jih posredovali slovenski organi, ne podpirajo ocene neposredne škode v višini skoraj deset milijard evrov v zadostni meri,« piše v dopisu, ki so ga z generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko pri evropski komisiji spomladi poslali slovenskemu ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Opozorili so, da je Slovenija v prošnjo za pomoč vključila tudi nekatere škode, ki ne sodijo v področje solidarnostnega sklada. Dnevnik pri tem med drugim omenja »gospodarske izgube, ki izhajajo iz sekundarnih/terciarnih učinkov (kot so izguba dohodka, prekinitev poslovanja, finančna izguba itd.)« ter škodo na področju »okolja in stabilnosti tal«.

Vlada je škodo in njene posledice ocenjevala po metodologiji PDNA, ki upošteva ne le povzročeno škodo, ampak tudi stroške sanacije poškodovanih območij v prvotno stanje. Đurov je povedal, da so po teh metodologiji škodo ocenjevali tudi v drugih državah. Direktorica direktorata za regionalni razvoj Aša Rogelj pa je dejala, da Slovenija ni popravljala vloge. S pojasnili komisiji je omogočila, da je ta ocenila, da je vloga utemeljena: »Komisija je potrdila, da smo metodologijo in vse zahtevane ustrezno predstavili v postopku.«

Od desetih milijard evrov je direkcija za vode ocenila 3,3 milijarde evrov škode na vodotokih. To je trikrat več od največje investicije v Sloveniji – gradnje drugega tira med Koprom in Divačo, na katerem bodo zgradili 37 kilometrov predorskih cevi in tri viadukte. Vlada je samo strošek intervencije za zagotovitev prevoznosti na državnih in lokalnih cestah ocenila na 168 milijonov evrov, kar je približno polovico več, kot država na leto namenja za upravljanje in vzdrževanje vseh državnih cest. Na seznamu za obnovo so se znašli tudi odseki cest, ki še niso zgrajeni.