Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

IMF razvitim in bolje precepljenim obeta boljše okrevanje

Mednarodni denarni sklad pričakuje šestodstotno rast svetovnega gospodarstva in opozarja na ločnico med razvitimi in tistimi, ki zaostajajo pri cepljenju.
IMF poziva k multilateralni akciji, ki bi po vsem svetu omogočila dostop do cepiv, diagnostike in zdravljenja.To bi rešilo nešteta življenja, preprečilo nastanek novih različic virusa in in dodalo tisoče milijard dolarjev k gospodarski rasti, pravi glavna ekonomistka IMF Gita Gopinath. FOTO Andrew Caballero-Reynolds/AFP
IMF poziva k multilateralni akciji, ki bi po vsem svetu omogočila dostop do cepiv, diagnostike in zdravljenja.To bi rešilo nešteta življenja, preprečilo nastanek novih različic virusa in in dodalo tisoče milijard dolarjev k gospodarski rasti, pravi glavna ekonomistka IMF Gita Gopinath. FOTO Andrew Caballero-Reynolds/AFP
27. 7. 2021 | 15:00
4:42
Gospodarski obeti po državah sveta so se v zadnjih mesecih spremenili, vse bolj pa po lanski zgodovinski epidemični recesiji nastaja ločnica med razvitimi državami, ki si lahko obetajo nadaljnje okrevanje in normalizacijo razmer, in pa med tistimi, ki se soočajo s porastom okužb in žrtev covida. To ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejših gospodarskih napovedih (World Economic Outlok – WEO) in pripominja, da dokler bo virus krožil po svetu, okrevanje ni povsem zagotovljeno niti v državah, kjer je trenutno malo okužb. IMF zato poziva k usklajeni podpori cepljenju po vsem svetu.

V skladu z novo napovedjo naj bi se tako svetovni BDP po lanskem 3,2-odstotnem padcu letos povečal za šest, v 2022 pa za 4,9 odstotka. V primerjavi z aprilskimi predvidevanji ostaja napoved letošnje rasti nespremenjena, so se pa najbolj, za pol odstotne točke, izboljšali letošnji obeti za razvite države, ki naj bi povprečno dosegle 5,6-odstotno rast. IMF pričakuje še posebej živahno, sedemodstotno rast v Združenem kraljestvu, ki je po lanskem skoraj desetodstotnem padcu očitno na poti okrevanja z obsežnim cepljenjem, enako rast pa za letos napoveduje tudi za ZDA, ki žanjejo rezultate obsežnih fiskalnih podpor Bidnove administracije.

Nekaj manj izrazita rast se letos obeta evrskemu območju, ki naj bi po lanskem 6,5-odstotnem padcu letos zraslo za 4,6 odstotka, kar je sicer bolje od aprilskih predvidevanj, predkrizno raven pa naj bi v povprečju doseglo šele prihodnje leto. Napoved letošnje 3,6-odstotne rasti za Nemčijo ostaja sicer nespremenjena, so pa v IMF za 0,7 odstotne točke (na 4,1 odstotka) izboljšali nemške obete za prihodnje leto. IMF tokrat podatkov za Slovenijo ne objavlja, v zadnji, precej konservativni aprilski napovedi pa nam je z letos predvidel povečanje BDP za 3,7, v 2022 pa za 4,5 odstotka.

Zanimivo je, da IMF tokrat poslabšuje obete za prirediteljico olimpijskih iger Japonsko in ji po lanskem 4,5-odstotnem gospodarskem upadu za letos napoveduje le skromno 2,8-odstotno rast. Vzroke gre iskati tudi v znižanih napovedih za večino azijskih držav, ki so posledica velikega povečanja okužb. To še posebej velja za Indijo, ki ji je IMF zaradi zelo resnega drugega vala epidemije tokrat znižal letošnjo gospodarsko napoved za kar tri odstotne točke na sicer še vedno zelo visokih 9,5 odstotka, znižane so napovedi tudi za Kitajsko in države Aseana (Indonezija, Malezija, Filipini, Tajska, Vietnam), zelo počasno okrevanje pa se po lanskem epidemičnem padcu letos obeta tudi večini afriških držav.   
IMF ob tem opozarja tudi na nevarnost, da bi ob povečanih inflacijskih pričakovanjih zdajšnji cenovni pritiski postali trajnejši. V igri je veliko dejavnikov: na eni strani povečano povpraševanje, na drugi pa občasno pomanjkanje ponudbe in logistični zastoji ter povečane cene surovin. Makroekonomsko pa inflacijo lahko spodbujajo tudi velike fiskalne podpore, močno spodbujevalna denarna politika ter vse večja pripravljenost gospodinjstev za trošenje prihrankov, opozarja IMF.


IMF poziva k pospešenemu cepljenju


Ob številnih gospodarskih in zdravstvenih tveganjih, ki spremljajo svet, IMF poziva k multilateralni akciji, ki bi po vsem svetu omogočila dostop do cepiv, diagnostike in zdravljenja. »To bi rešilo nešteta življenja, preprečilo nastanek novih različic virusa in dodalo tisoče milijard dolarjev h gospodarski rasti. Pobuda IMF za dokončanje pandemije, ki so jo podprli Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna banka in Svetovna trgovinska organizacija, si postavlja za cilj, da bi do konca tega leta cepili vsaj 40 odstotkov prebivalcev vseh držav sveta in vsaj 60 odstotkov do sredine 2022, za diagnostiko in zdravljenje pa bi morali zagotoviti 50 milijard dolarjev. Da bi dosegli ta cilj, bi morale države s presežki razdeliti drugim vsaj milijardo odmerkov cepiva, proizvajalci pa bi morali cepiva prednostno pošiljati manj razvitim državam,« je v svojem blogu zapisala glavna ekonomistka IMF, Indijka Gita Gopinath.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine