Napredovanje na poti nenehnih izboljšav je naloga vseh
Pot do višjih plač se skriva v razumevanju in izvajanju stalnih izboljšav kot načinu delovanja in razmišljanja zaposlenih in menedžerjev v zasebnem in javnem sektorju.
Odpri galerijo
Gradnja kulture učinkovitosti in uspešnosti v mikro- in makrookolju je eden od vzrokov, da so slovenska podjetja po produktivnosti in dodani vrednosti pod povprečjem EU. FOTO: Jure Eržen/Delo
V Združenju Manager smo na januarskem srečanju pozvali k sklenitvi družbenega dogovora za višje plače vseh zaposlenih v Sloveniji in s tem povečanje blaginje. To nalogo mora opraviti menedžment, pa tudi država. Pri tem smo jasno poudarili, da je pogoj za višanje plač stalno naraščajoča produktivnost v gospodarskih družbah, katere rezultat je višja dodana vrednost na zaposlenega. Zanjo sta potrebni še kakovostnejše delo menedžerjev in zaposlenih ter nenehno izboljševanje konkurenčnosti poslovnega okolja. Zato moramo premike ustvarjati skupaj – z vsemi najodgovornejšimi v podjetjih, institucijah, državi.
Pot do višjih plač se skriva v razumevanju in izvajanju stalnih izboljšav kot načinu delovanja in razmišljanja zaposlenih in menedžerjev v zasebnem in javnem sektorju. Dejstvo, da je dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji samo polovica nemške, je predvsem posledica pomanjkanja zavedanja o pomembnosti nenehnih izboljšav ključnih kazalcev uspešnosti, ne glede na to, ali smo v zasebnem in javnem sektorju. V splošnem še nismo privzeli miselnega vzorca in vzpostavili kulture, ki bi nas kot zaposlene in menedžerje usmerjala k nenehnemu iskanju rešitev, kako lahko z manj ustvarimo več, kako lahko z inovacijami in poenostavljanjem procesov povečamo vrednost svojega dela. Pomanjkanje tovrstnega razmišljanja in gradnje kulture učinkovitosti prepogosto raje nadomestimo z več dela. Podobno velja za gospodarsko okolje, kjer je dodajanje nove in nove regulative bližje kot iskanje rešitev, s katerimi bi olajšali delo v gospodarskih družbah in s tem pripomogli k višji produktivnosti in dodani vrednosti.
Gradnja kulture učinkovitosti in uspešnosti v mikro- in makrookolju je eden od vzrokov, da so slovenska podjetja po produktivnosti in dodani vrednosti pod povprečjem EU. Pa tudi premalo ambicije in strasti, da bi podjetja postavili na svetovni zemljevid najuspešnejših.
V zadnjih desetih letih se to vendarle spreminja. Zrasla so številna inovativna mala in srednje velika podjetja, pojavila se je ambicija rasti in motiv postati najboljši v svoji dejavnosti – kot ključni strateški cilj v marsikaterem podjetju.
Zato je ravno pravi čas, da s širšim družbenim konsenzom in usklajenim delovanjem delodajalcev, sindikatov, javne uprave in drugih deležnikov pospešimo razvoj podjetij, njihovo vsako leto boljše poslovanje pa nagradimo v postopnem stalnem višanju plač. Če nam uspe načela stalnih izboljšav vnesti tudi v javni sektor, s tem povečati kakovost ter zmanjšati stroške delovanja javnega sektorja, bodo začrtani tudi pogoji za postopno nižanje dohodnine, s čimer bi država dodala svoj del k višjim neto plačam in s tem večji blaginji vseh, ki delajo in živijo v Sloveniji.
Pot do višjih plač se skriva v razumevanju in izvajanju stalnih izboljšav kot načinu delovanja in razmišljanja zaposlenih in menedžerjev v zasebnem in javnem sektorju. Dejstvo, da je dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji samo polovica nemške, je predvsem posledica pomanjkanja zavedanja o pomembnosti nenehnih izboljšav ključnih kazalcev uspešnosti, ne glede na to, ali smo v zasebnem in javnem sektorju. V splošnem še nismo privzeli miselnega vzorca in vzpostavili kulture, ki bi nas kot zaposlene in menedžerje usmerjala k nenehnemu iskanju rešitev, kako lahko z manj ustvarimo več, kako lahko z inovacijami in poenostavljanjem procesov povečamo vrednost svojega dela. Pomanjkanje tovrstnega razmišljanja in gradnje kulture učinkovitosti prepogosto raje nadomestimo z več dela. Podobno velja za gospodarsko okolje, kjer je dodajanje nove in nove regulative bližje kot iskanje rešitev, s katerimi bi olajšali delo v gospodarskih družbah in s tem pripomogli k višji produktivnosti in dodani vrednosti.
Gradnja kulture učinkovitosti in uspešnosti v mikro- in makrookolju je eden od vzrokov, da so slovenska podjetja po produktivnosti in dodani vrednosti pod povprečjem EU. Pa tudi premalo ambicije in strasti, da bi podjetja postavili na svetovni zemljevid najuspešnejših.
V zadnjih desetih letih se to vendarle spreminja. Zrasla so številna inovativna mala in srednje velika podjetja, pojavila se je ambicija rasti in motiv postati najboljši v svoji dejavnosti – kot ključni strateški cilj v marsikaterem podjetju.
Zato je ravno pravi čas, da s širšim družbenim konsenzom in usklajenim delovanjem delodajalcev, sindikatov, javne uprave in drugih deležnikov pospešimo razvoj podjetij, njihovo vsako leto boljše poslovanje pa nagradimo v postopnem stalnem višanju plač. Če nam uspe načela stalnih izboljšav vnesti tudi v javni sektor, s tem povečati kakovost ter zmanjšati stroške delovanja javnega sektorja, bodo začrtani tudi pogoji za postopno nižanje dohodnine, s čimer bi država dodala svoj del k višjim neto plačam in s tem večji blaginji vseh, ki delajo in živijo v Sloveniji.
