OECD svetuje proračunsko nevtralno reformo
Davki: znižati prispevke za socialno varnost, razširiti bazo za zajem dohodnine, obdavčiti kapital in nepremičnine
Odpri galerijo
OECD svetuje premislek pri reformiranju davkov, razbremenili naj bi delo. Foto Roman Šipić
Slovenija mora obdobje relativno uspešne gospodarske rasti izkoristiti za temeljito davčno reformo. Ta naj bi postavila temelje za soočanje z verjetno najpomembnejšim izzivom prihodnjih let in desetletij, staranjem prebivalstva. Hkrati naj bi državne finance naredila odpornejše na razmere, ki bodo prej ali slej nastopile – upočasnitev gospodarske rasti ali celo morebitno novo krizo.
To je kratek vsebinski povzetek priporočil, ki jih je v študiji, objavljeni konec avgusta, svoji članici dala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slovenija bi svoj sistem obdavčenja morala spremeniti predvsem tako, da bi zmanjšala obremenitev plač s prispevki za socialno varnost, ta izpad pa bi kompenzirala z večjim zajemom pri davkih na osebne dohodke (tako od dela kot iz drugih virov). OECD prav tako svetuje večjo davčno obremenitev premoženja. Vse spremembe pa morajo biti »proračunsko nevtralne«, ne smejo torej povzročiti povečanja primanjkljaja v državni blagajni.
Spremembe naj bi povečale spodbude za starejše delavce, da dlje ostajajo na trgu dela, mlajši pa nanj hitreje vstopijo. Prav tako bi bilo smiselno, da Slovenija naredi korak v smeri, ko bosta zdravstveni in pokojninski sistem manj odvisna od financiranja prek prispevkov za socialno varnost, povečal pa naj bi se delež financiranja iz splošnih davkov. Prav tako mora reforma izboljšati podjetniško okolje, prispevati k temu, da bo podjetjem lažje poslovati.
OECD v svojih priporočilih Sloveniji izhaja tudi iz širših makroekonomskih razmer v svetu. V obdobju krize so tako rekoč vse države povečale javni dolg, da bi spodbudile gospodarsko okrevanje, pa so večinoma zniževale tudi (podjetniške) davke. OECD zdaj izrecno opozarja, da države ne bi smele več tekmovati v zniževanju davčnih stopenj na izbranih področjih, pač pa morajo svoje davčne sisteme preoblikovati tako, da bodo zagotavljali dolgoročno vzdržno zmanjševanje javnega dolga. Ta cilj je pomemben tudi zato, ker ob današnji zadolženosti marsikatera država nima več manevrskega prostora za »fiskalni stimulus«, če bi takšno ukrepanje zahtevala morebitna prihodnja kriza.
Najbolj problematična točka sedanjega obdavčenja v Sloveniji je po mnenju OECD nesorazmerna obremenitev dela in drugih osebnih dohodkov (kar vključuje dohodke od kapitala). Dobro oblikovan sistem obdavčitve osebnih dohodkov na tem področju pripomore k oblikovanju okolja, ki zagotavlja inkluzivno gospodarsko rast, so prepričani avtorji študije. Opozarjajo, da davki na osebne dohodke v OECD v povprečju dosegajo 25 odstotkov vseh pobranih davkov, medtem ko je ta delež v Sloveniji samo 14-odstoten. Po drugi strani prispevki za socialno varnost v OECD prinesejo 26 odstotkov davčnih prilivov, v Sloveniji pa kar 40.
Kombinacija visokih socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci in zaposleni, ter močno progresivna dohodnina pomenijo visoko davčno breme. Ker se obremenitev izrazito poveča pri bolje plačanih, to po mnenju OECD zmanjšuje pripravljenost delodajalcev na zaposlovanje, prav tako pa pri delavcih omejuje spodbude za povečanje produktivnosti.
Študija predlaga razmeroma radikalne ukrepe: zmanjšanje obsega socialnih prispevkov, ki jih plačajo zaposleni, za približno pet odstotnih točk in hkratno preureditev dohodninske lestvice. Najvišjo, 50-odstotno stopnjo bi odpravili, dohodninske stopnje v sredini lestvice pa zmerno povečali, vendar tako, da najvišja ne bi bila večja od 45 odstotkov. Ključni predlog OECD pa se skriva v razširitvi zajema dohodkov, od katerih se plačuje dohodnina. Vanje bi na primer vključili nadomestili za vožnjo in malico ter izplačila, kot so regres in božičnica, zmanjšali pa bi tudi nekatere olajšave.
OECD svetuje tudi »premislek«, kako obdavčevati osebne dohodke od kapitalskih naložb. Ti so v Sloveniji z dohodnino obdavčeni cedularno, po 25-odstotni stopnji, in ne po lestvici, na kateri je davčna stopnja odvisna o skupnega dohodka v tekočem letu. OECD meni, da bi Slovenija lahko povečala progresivnost pri obdavčenju teh dohodkov.
OECD meni tudi, da je neprimerno urejeno obdavčenje samozaposlenih oziroma espejev. »Normiranci«, ki ne dosegajo 80.000 evrov letnega prometa, lahko uveljavljajo 80-odstotne normirane stroške, kar na koncu pomeni, da je njihov zaslužek efektivno obdavčen samo s štirimi odstotki. Obstoj modela, ki davčno priznava stroške, ki v večini dejavnosti v resnici niso tako visoki, to skupino samozaposlenih po oceni OECD spodbuja, da prikrivajo svoje dohodke in da nimajo spodbude za rast (saj bi s prevelikim prometom izgubili ugoden davčni status). Prav tako zmanjšuje osnovo, od katere se plačujejo prispevki za socialno varnost. Institut normirancev bi morali po mnenju OECD temeljito reformirati ali pa ukiniti.
OECD svetuje tudi nadaljnje konkretne korake pri obdavčenju nepremičnin. Trenutno Slovenija na tem področju pobere bistveno manj davkov kot primerljive države v OECD. Uvedba davka na nepremičnine pa pomeni tudi priložnost, da bi spremenili način financiranja občin. Na račun pričakovanih višjih prihodkov od nepremičninskega davka (ti bi se povečali predvsem zaradi večjega zajema obdavčljivih nepremičnin) bi se lahko občine odpovedale delu dohodnine. Z uvedbo nepremičninskega davka bi se lahko delež dohodnine, ki jo prejemajo občine, s sedanjih 54 odstotkov znižal na 30 in v kasnejših letih padel na 18 odstotkov, menijo v OECD. (V teh hipotetičnih učinkih je seveda tudi predpostavka, da se se bo zaradi reform pri obdavčenju dohodkov od dela skupna vsota dohodnine povečala tako absolutno kot relativno.)
To je kratek vsebinski povzetek priporočil, ki jih je v študiji, objavljeni konec avgusta, svoji članici dala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slovenija bi svoj sistem obdavčenja morala spremeniti predvsem tako, da bi zmanjšala obremenitev plač s prispevki za socialno varnost, ta izpad pa bi kompenzirala z večjim zajemom pri davkih na osebne dohodke (tako od dela kot iz drugih virov). OECD prav tako svetuje večjo davčno obremenitev premoženja. Vse spremembe pa morajo biti »proračunsko nevtralne«, ne smejo torej povzročiti povečanja primanjkljaja v državni blagajni.
Spremembe naj bi povečale spodbude za starejše delavce, da dlje ostajajo na trgu dela, mlajši pa nanj hitreje vstopijo. Prav tako bi bilo smiselno, da Slovenija naredi korak v smeri, ko bosta zdravstveni in pokojninski sistem manj odvisna od financiranja prek prispevkov za socialno varnost, povečal pa naj bi se delež financiranja iz splošnih davkov. Prav tako mora reforma izboljšati podjetniško okolje, prispevati k temu, da bo podjetjem lažje poslovati.
Ni (več) čas za nižje davke
OECD v svojih priporočilih Sloveniji izhaja tudi iz širših makroekonomskih razmer v svetu. V obdobju krize so tako rekoč vse države povečale javni dolg, da bi spodbudile gospodarsko okrevanje, pa so večinoma zniževale tudi (podjetniške) davke. OECD zdaj izrecno opozarja, da države ne bi smele več tekmovati v zniževanju davčnih stopenj na izbranih področjih, pač pa morajo svoje davčne sisteme preoblikovati tako, da bodo zagotavljali dolgoročno vzdržno zmanjševanje javnega dolga. Ta cilj je pomemben tudi zato, ker ob današnji zadolženosti marsikatera država nima več manevrskega prostora za »fiskalni stimulus«, če bi takšno ukrepanje zahtevala morebitna prihodnja kriza.
Najbolj problematična točka sedanjega obdavčenja v Sloveniji je po mnenju OECD nesorazmerna obremenitev dela in drugih osebnih dohodkov (kar vključuje dohodke od kapitala). Dobro oblikovan sistem obdavčitve osebnih dohodkov na tem področju pripomore k oblikovanju okolja, ki zagotavlja inkluzivno gospodarsko rast, so prepričani avtorji študije. Opozarjajo, da davki na osebne dohodke v OECD v povprečju dosegajo 25 odstotkov vseh pobranih davkov, medtem ko je ta delež v Sloveniji samo 14-odstoten. Po drugi strani prispevki za socialno varnost v OECD prinesejo 26 odstotkov davčnih prilivov, v Sloveniji pa kar 40.
Kombinacija visokih socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci in zaposleni, ter močno progresivna dohodnina pomenijo visoko davčno breme. Ker se obremenitev izrazito poveča pri bolje plačanih, to po mnenju OECD zmanjšuje pripravljenost delodajalcev na zaposlovanje, prav tako pa pri delavcih omejuje spodbude za povečanje produktivnosti.
Predlogi, ki marsikomu niso všeč
Študija predlaga razmeroma radikalne ukrepe: zmanjšanje obsega socialnih prispevkov, ki jih plačajo zaposleni, za približno pet odstotnih točk in hkratno preureditev dohodninske lestvice. Najvišjo, 50-odstotno stopnjo bi odpravili, dohodninske stopnje v sredini lestvice pa zmerno povečali, vendar tako, da najvišja ne bi bila večja od 45 odstotkov. Ključni predlog OECD pa se skriva v razširitvi zajema dohodkov, od katerih se plačuje dohodnina. Vanje bi na primer vključili nadomestili za vožnjo in malico ter izplačila, kot so regres in božičnica, zmanjšali pa bi tudi nekatere olajšave.
OECD svetuje tudi »premislek«, kako obdavčevati osebne dohodke od kapitalskih naložb. Ti so v Sloveniji z dohodnino obdavčeni cedularno, po 25-odstotni stopnji, in ne po lestvici, na kateri je davčna stopnja odvisna o skupnega dohodka v tekočem letu. OECD meni, da bi Slovenija lahko povečala progresivnost pri obdavčenju teh dohodkov.
OECD meni tudi, da je neprimerno urejeno obdavčenje samozaposlenih oziroma espejev. »Normiranci«, ki ne dosegajo 80.000 evrov letnega prometa, lahko uveljavljajo 80-odstotne normirane stroške, kar na koncu pomeni, da je njihov zaslužek efektivno obdavčen samo s štirimi odstotki. Obstoj modela, ki davčno priznava stroške, ki v večini dejavnosti v resnici niso tako visoki, to skupino samozaposlenih po oceni OECD spodbuja, da prikrivajo svoje dohodke in da nimajo spodbude za rast (saj bi s prevelikim prometom izgubili ugoden davčni status). Prav tako zmanjšuje osnovo, od katere se plačujejo prispevki za socialno varnost. Institut normirancev bi morali po mnenju OECD temeljito reformirati ali pa ukiniti.
OECD svetuje tudi nadaljnje konkretne korake pri obdavčenju nepremičnin. Trenutno Slovenija na tem področju pobere bistveno manj davkov kot primerljive države v OECD. Uvedba davka na nepremičnine pa pomeni tudi priložnost, da bi spremenili način financiranja občin. Na račun pričakovanih višjih prihodkov od nepremičninskega davka (ti bi se povečali predvsem zaradi večjega zajema obdavčljivih nepremičnin) bi se lahko občine odpovedale delu dohodnine. Z uvedbo nepremičninskega davka bi se lahko delež dohodnine, ki jo prejemajo občine, s sedanjih 54 odstotkov znižal na 30 in v kasnejših letih padel na 18 odstotkov, menijo v OECD. (V teh hipotetičnih učinkih je seveda tudi predpostavka, da se se bo zaradi reform pri obdavčenju dohodkov od dela skupna vsota dohodnine povečala tako absolutno kot relativno.)
