Slovenija in Južna Koreja z novim sporazumom
Razvojno sodelovanje: Obisk častnega konzula Slovenije v Južni Koreji – Na obzorju še tesnejše poslovno sodelovanje
Odpri galerijo
Stojan Petrič (levo) in Čung Mong Von sta podpisala pomemben dogovor o sodelovanju (v ozadju državni sekretar Aleš Cantarutti). FOTO: Jan Sedej
Idrija – Dogovor o razvojnem sodelovanju, ki so ga v Idriji podpisali med obiskom častnega konzula Slovenije v Južni Koreji Čung Mong Vona je mogoče brati kot napoved večjega sodelovanja med koncernom Kolektor in korejskimi proizvajalci avtomobilskih komponent.
Slovenija in Južna Koreja nimata rezidenčnih predstavništev, zato delovanje častnih konzulov, kot je ob odprtju častnega konzulata Slovenije v Seulu aprila letos komentirala državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Simona Leskovar, predstavlja priložnost za uresničevanje neizkoriščenih poslovnih potencialov. Poslovno sodelovanje je bila zato ena od osrednjih tem pogovorov med obiskom častnega konzula Slovenije v Južni Koreji Čung Mong Vona, prav tako predsednika korejske družbe Halla, pomembnega člena v verigi avtomobilske industrije.
Da bi se seznanil s slovenskim oblastmi, je Čung Mong Von minuli četrtek obiskal Ljubljano, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Mirom Cerarjem; v petek pa je obiskal Idrijo, kjer je skupaj s Stojanom Petričem, častnim konzulom Južne Koreje v Sloveniji, predsednikom sosveta Kolektor Holding in predsednikom uprave družbe FMR, ter Radovanom Bolkom, predsednikom uprave koncerna Kolektor, podpisal dogovor o razvojnem sodelovanju. Dokument, ki naznanja tesnejše poslovne vezi med idrijsko in korejsko družbo, je bil podpisan pet mesecev za tem, ko je Čung Mong Von postal častni konzul Slovenije, častni konzulat v Seulu pa je svoj sedež dobil na sedežu družbe Halla.
Za Južno Korejo, enajsto najmogočnejše gospodarstvo na svetu, avtomobili predstavljajo enega glavnih izvoznih produktov – po podatkih Observatorija za gospodarsko kompleksnost (Observatory of Economic Complexity) so leta 2017 južnokorejskemu gospodarstvu prinesli dobrih 40 milijard dolarjev oziroma v deležu: dosegli so sedem odstotkov celotnega izvoza države. Korporacija Mando, proizvajalka avtomobilskih komponent v lasti družbe Halla, je že zdaj eden večjih kupcev Kolektorjevih produktov, dogovor o razvojnem sodelovanju pa predstavlja pomemben temelj za tesnejše vezi v prihodnje, čeprav hitrih sprememb ni pričakovati.
Dogovor je bil ob prisotnosti državnega sekretarja Aleša Cantaruttija z gospodarskega ministrstva sklenjen v obdobju vse tesnejšega gospodarskega sodelovanja držav, v času rastoče blagovne menjave Slovenije in Južne Koreje. Povsem konkretno, izvoz (predvsem preciznih instrumentov in naprav) Slovenije v Južno Korejo je po podatkih statističnega urada lani obsegal 116,3 milijona evrov, uvoz iz Južne Koreje, predvsem vozil in jekla, pa 301,3 milijona evrov.
Slovenija in Južna Koreja nimata rezidenčnih predstavništev, zato delovanje častnih konzulov, kot je ob odprtju častnega konzulata Slovenije v Seulu aprila letos komentirala državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Simona Leskovar, predstavlja priložnost za uresničevanje neizkoriščenih poslovnih potencialov. Poslovno sodelovanje je bila zato ena od osrednjih tem pogovorov med obiskom častnega konzula Slovenije v Južni Koreji Čung Mong Vona, prav tako predsednika korejske družbe Halla, pomembnega člena v verigi avtomobilske industrije.
Da bi se seznanil s slovenskim oblastmi, je Čung Mong Von minuli četrtek obiskal Ljubljano, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Mirom Cerarjem; v petek pa je obiskal Idrijo, kjer je skupaj s Stojanom Petričem, častnim konzulom Južne Koreje v Sloveniji, predsednikom sosveta Kolektor Holding in predsednikom uprave družbe FMR, ter Radovanom Bolkom, predsednikom uprave koncerna Kolektor, podpisal dogovor o razvojnem sodelovanju. Dokument, ki naznanja tesnejše poslovne vezi med idrijsko in korejsko družbo, je bil podpisan pet mesecev za tem, ko je Čung Mong Von postal častni konzul Slovenije, častni konzulat v Seulu pa je svoj sedež dobil na sedežu družbe Halla.
Več sodelovanja, a brez hitrih sprememb
Za Južno Korejo, enajsto najmogočnejše gospodarstvo na svetu, avtomobili predstavljajo enega glavnih izvoznih produktov – po podatkih Observatorija za gospodarsko kompleksnost (Observatory of Economic Complexity) so leta 2017 južnokorejskemu gospodarstvu prinesli dobrih 40 milijard dolarjev oziroma v deležu: dosegli so sedem odstotkov celotnega izvoza države. Korporacija Mando, proizvajalka avtomobilskih komponent v lasti družbe Halla, je že zdaj eden večjih kupcev Kolektorjevih produktov, dogovor o razvojnem sodelovanju pa predstavlja pomemben temelj za tesnejše vezi v prihodnje, čeprav hitrih sprememb ni pričakovati.
Dogovor je bil ob prisotnosti državnega sekretarja Aleša Cantaruttija z gospodarskega ministrstva sklenjen v obdobju vse tesnejšega gospodarskega sodelovanja držav, v času rastoče blagovne menjave Slovenije in Južne Koreje. Povsem konkretno, izvoz (predvsem preciznih instrumentov in naprav) Slovenije v Južno Korejo je po podatkih statističnega urada lani obsegal 116,3 milijona evrov, uvoz iz Južne Koreje, predvsem vozil in jekla, pa 301,3 milijona evrov.
