V nadaljevanju preberite:

Tako kot pri kohezijskih sredstvih je Slovenija počasna tudi pri črpanju denarja v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Do konca lanskega leta je vložila le šest od 11 načrtovanih obrokov glede na načrt v sporazumu z evropsko komisijo. To predstavlja komaj 56 odstotkov zneska zahtevanih plačil, ki jih je načrtovala do konca lanskega leta. Manjši delež ima samo Bolgarija, je razvidno iz analize evropskega računskega sodišča (ERS).

Kako uspešna je Slovenija pri črpanju denarja iz načrta za okrevanje?

Kakšne spremembe predlaga vlada in zakaj bo počrpanih manj posojil od predvidenih?

Kaj opozarjajo evropski revizorji?