So carine dobre ali slabe za ZDA?

Osrednje teme na kapitalskih trgih ostajajo uvedba ameriških carin ter pogajanja z državami glede njihove višine. Na začetku meseca je vlagatelje presenetila tudi objava podatkov z ameriškega trga dela – urad za statistiko dela je namreč poročal o manjšem številu novih zaposlitev od pričakovanj. Dodatno so bili revidirani tudi podatki za junij in maj, ki so razkrili še šibkejše stanje na trgu dela. Ti podatki nakazujejo postopno ohlajanje ameriškega gospodarstva, kar je povzročilo občutna nihanja na kapitalskih trgih.

Veljajo nove carine

Konec julija sta ameriški predsednik Donald Trump in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen dosegla dogovor o vzpostavitvi okvirja za uvedbo carin na evropske izvozne izdelke. V okviru dogovora so bile predvidene 15-odstotne carine na večino evropskih proizvodov, hkrati pa naj bi EU investirala 600 milijard ameriških dolarjev v ZDA ter občutno povečala uvoz ameriških energentov in vojaške opreme. Dogovorjene carine na izdelke iz EU so začele veljati 7. avgusta 2025, skupaj s številnimi drugimi carinami, ki so jih ZDA vzporedno uvedle tudi za druge države. Med pomembnejšimi so: 50-odstotne carine na brazilske izdelke, 39-odstotne na švicarske, 15-odstotne na izdelke iz Južne Koreje in Japonske. Carine na kanadske izdelke so se povišale s 25 odstotkov na 35 odstotkov, kar je ameriški predsednik utemeljil z neuspešnim preprečevanjem tihotapljenja fentanila. ZDA so prav tako napovedale povišanje carin na indijske izdelke kot odziv na nadaljevanje uvoza ruske nafte (zvišanje carin s 25 odstotkov na 50 odstotkov, ki začnejo veljati 27. avgusta).

Posledice uvedbe carin

Tilen Banko, analitik, Pokojninska družba A Foto Osebni Arhiv

Trump vztrajno poudarja, kako se zaradi uvedenih carin v ameriški proračun stekajo milijarde dolarjev. Ta vir prihodkov naj bi bil ključen za financiranje t. i. »velikega čudovitega zakona«, ki bo v prihodnjih letih verjetno še dodatno povečal proračunski primanjkljaj ZDA. V nasprotju z njegovimi izjavami pa carine ameriškemu gospodarstvu povzročajo precejšnjo škodo. Čeprav so bila sprva prisotna pričakovanja o rasti inflacije, se ta za zdaj še niso uresničila – predvsem zato, ker podjetja za zdaj prevzemajo strošek carin in s tem ščitijo končne potrošnike. Ocene kažejo, da ameriška podjetja prevzamejo od 60 do 80 odstotkov stroškov carin. Številnim podjetjem se je pritiskom na cene uspelo izogniti tudi zaradi velikih zalog, ki so jih ustvarila v začetku leta. A bolj oprijemljiv vpliv carin se bo verjetno pokazal v prihodnjih mesecih, ko bodo zaloge pošle in bodo podjetja prisiljena povišane stroške prenesti na kupce.

Trg dela je šibek

Izbrani Delniski Indeksa Foto Gm/zx Igd

Tudi ameriški trg dela je začel kazati prve znake šibkosti. Že 1. avgusta je presenetil podatek o občutno nižjem številu novih zaposlitev – ustvarjenih je bilo le 73.000 delovnih mest namesto 110.000. Še bolj negativno pa so delovali popravki za pretekle mesece: število novih zaposlitev za junij in maj je bilo namreč znižano za 133.000 oz. 125.000 delovnih mest. To pomeni, da je bilo v teh dveh mesecih dejansko ustvarjenih le 14.000 oz. 19.000 novih zaposlitev. Ameriški predsednik Trump je nato obtožil direktorico urada za statistiko dela namernega manipuliranja s podatki ter jo posledično razrešil s položaja. Presenetljivi podatki s trga dela v ZDA so vplivali na kapitalske trge. Ameriške delnice so se po objavi poročila pocenile za 2,6 odstotka, evropske pa za 1,9 odstotka. Donosnost do dospetja desetletne ameriške državne obveznice se je znižala s 4,37 odstotka na 4,19 odstotka, medtem ko je donosnost do dospetja dveletnih obveznic upadla s 3,96 odstotka na 3,68 odstotka. Ob koncu julija so tržna pričakovanja kazala na možnost, da bo ameriška centralna banka (Fed) do konca leta enkrat ali dvakrat znižala referenčne obrestne mere, pri čemer bi vsako znašalo 25 bazičnih točk (skupno znižanje s 4,50 odstotka na štiri odstotke). Vendar pa so prvi znaki ohlajanja trga dela povzročili preobrat v pričakovanjih – zdaj trg predvideva kar tri znižanja do konca leta. Kljub rahlo slabšim podatkom ostaja letna stopnja brezposelnosti na zgodovinsko nizki ravni, pri 4,2 odstotka za mesec julij. Celotni vpliv carin bo znan v prihodnjih mesecih, pri čemer pa bodo najverjetneje na slabšem predvsem ameriški potrošniki.