Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Vetrna energija je najcenejša oblika energije

Tik pred odprtjem vetrne elektrarne Krivača smo se pogovarjali s predsednikom naložbenega odbora sklada Alfi Green.
Standardi v Srbiji so enaki kot v vseh državah EU, ki imajo visoko razvito industrijo OVE, pravi Tomaž Berločnik. Foto Srđan Bosnić
Standardi v Srbiji so enaki kot v vseh državah EU, ki imajo visoko razvito industrijo OVE, pravi Tomaž Berločnik. Foto Srđan Bosnić
16. 5. 2024 | 04:00
16. 5. 2024 | 06:12
10:54

Z večkrat nagrajenim menedžerjem Tomažem Berločnikom smo se pogovarjali o 165 milijonov evrov vredni naložbi v vetrno elektrarno v Srbiji, zakaj jih imamo tako malo v Sloveniji, dotaknili pa smo se tudi morebitnega novega bloka krške nuklearke.

 

Slovenska družba Alfi Renewables je skupaj z MK Group izpeljala naložbo v vetrno elektrarno Krivača, vredno 165 milijonov evrov. Kakšna so pričakovanja?

Poslanstvo Alfi Renewables, upravitelja sklada Alfi Green, je izboljšanje življenjskega okolja. Osredotočeni smo na jugovzhodno Evropo, na Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Severno Makedonijo, Črna goro, BIH, Romunijo in Bolgarijo. Vetrni park Krivača je prva investicija sklada Alfi Green v Srbiji, gre za prvo vetrno elektrarno v vzhodni Srbiji, ki je tudi ena največjih v širši regiji.

Z našimi partnerji pri tem projektu, MK Group, nam je uspelo v regijski ekosistem zelene energije pripeljati dve novosti. Vetrni park Krivača je bil financiran na podlagi tržnih pogojev, do sedaj so bili vsi tovrstni projekti financirani na osnovi subvencij. Z eno največjih in najuglednejših energetskih družb, švicarskim Axpom, pa smo kot eni prvih v regiji sklenili dolgoročno pogodbo o prodaji elektrike (PPA).

image_alt
Srbija dobila eno največjih vetrnih elektrarn v regiji

Projekt bo prispeval k energetski varnosti in zelenemu prehodu regije, saj je pričakovana letna proizvodnja približno 300.000 MWh. S tem bi lahko oskrbeli okoli 75.000 gospodinjstev. Projekt je za sklad pomemben korak pri uresničevanju naše investicijske strategije, ki se realizira hitreje, kot smo pričakovali. Odpirajo se številne nove priložnosti, saj smo pokazali ekspertno znanje in veliko sposobnost sodelovanja z vsemi deležniki in s tem dokazali, da znamo izpeljati največje projekte v regiji.

Koliko časa je trajala gradnja vetrnic v Srbiji?

Ivicom Holding se je lotil razvoja projekta in pridobivanja dovoljenj že leta 2009. Običajno bi razvoj in gradnja tovrstnega projekta trajala od pet do sedem let.

Sama gradnja vetrnega parka Krivača pa je bila končana v zelo kratkem času, v dobrih dveh letih. Vetrni park z močjo 105,6 MW ima 22 najsodobnejših vetrnic, posejanih na območju, velikem kar 56 kvadratnih kilometrov. Zgradili smo kar 30 kilometrov novih cest in 40 kilometrov daljnovodov ter novo razvodno transformatorsko postajo. Srbija je s spremembo zakonodaje leta 2021 naredila res velik korak proti večji integraciji obnovljivih virov energije. Vetrni park Krivača je kot prvi tržni projekt postal tudi mejnik in referenca za nove tovrstne projekte.

Ste naleteli na kakšno težavo?

Projekt je bil razvit in realiziran v obdobju nenehnih sprememb, tako na področju zakonodaje kot na področju razvoja tehnoloških rešitev, okoljskih zahtev, sprememb cen opreme in elektrike, tudi obrestnih mer pri bankah. Ves čas izvajanja projekta smo temu namenjali veliko pozornosti in smo k sodelovanju povabili mednarodne strokovnjake na področju okolja in drugih vidikov projekta. Naredili smo natančne analize in študije vseh ključnih aspektov projekta ter v razvoj vključevali tudi lokalno skupnost. Na ta način smo sproti izvajali ukrepe za zmanjšanje tveganj in s tem poskrbeli, da je projekt gladko tekel. Gre namreč za res velik projekt, z močjo 105,6 MW, za primerjavo, v Sloveniji je vse skupaj trenutno inštaliranih le 3 MW vetrne energije. Že od samega začetka smo tesno sodelovali z lokalno skupnostjo, veliko pozornosti pa smo namenili skrbi za okolje, saj je projekt razvit skladno z mednarodnimi zelenimi standardi.

Kako draga je električna energija, ki jo pridelajo vetrnice? Je mogoče narediti primerjavo z jedrsko elektrarno, ko v javnosti ravno teče polemika, ali bi Slovenija morala zgraditi še en blok krške nuklearke?

Vetrna energija je najcenejša oblika energije, kar kažejo vse relevantne študije mednarodnih družb, kot je na primer Wood Mackenzie. Sklad Alfi Green Energy se je opredelil za investiranje v tehnologije, ki so najbolj učinkovite pri izvajanju strategije zelenega prehoda, to so investicije v vetrno in sončno energijo. Sami ocenjujemo, da je v regiji na voljo veliko projektov OVE, ki lahko še pred koncem tega desetletja podajo rešitve za trenutne izzive v energetski preskrbi. Treba je izbrati investicije, ki lahko hitro nadomestijo elektrarne na fosilna goriva in izpolnijo rastoče potrebe, ki smo jim priča, zaradi trendov elektrifikacije.

Podpirate gradnjo novega bloka jedrske elektrarne?

To je stvar celovitega energetskega koncepta Slovenije. Potrebni so temeljite analize in kritičen pogled z vseh vidikov, zato se je v tem trenutku prezgodaj opredeljevati. Ker pa bosta razvoj in gradnja trajala več let, je treba zaradi velikih potreb po električni energiji takoj razvijati in uvajati učinkovite, zelene, že preverjene tehnološke rešitve, in to so zagotovo OVE.

Če gremo severno od Slovenije, naletimo na polja vetrnic. Če gremo južno, jih najdemo po hribih in gorah. Zakaj so vetrnice v Sloveniji tako težko uresničljive?

Glavna ovira je umeščanje v prostor. V Sloveniji žal ne obstaja projekt sončne ali vetrne energije moči nad 10 MW in s tem smo izjema v EU. Velik problem vidim v nenaklonjenosti splošne javnosti, kar je posledica slabega ali napačnega informiranja, to pa vodi v precejšnje nesprejemanje obnovljivih virov.

Še vedno krožijo napačne trditve, da je energija iz obnovljivih virov najdražja oblika energije, pa čeprav kazalnik, po katerem merimo celoten strošek proizvodnje energije, dokazuje, da je veter daleč najbolj konkurenčen vir. Prav tako se širijo dezinformacije o negativnih vplivih na okolje. Energija vetra je že zrela tehnologija, ki ima daleč najvišje standarde varovanja okolja in skoraj 20-odstotni delež v proizvodnji električne energije na ravni EU. To je industrija, ki je našla najboljše načine za omejevaje tveganj, ki nekatere neopravičeno skrbijo.

Argumenti nasprotnikov vetrnic so med drugim, da povzročajo precej hrupa, da bodo težava za ptiče, tudi da kazijo zunanjo podobo. Kako odgovarjate na to? Kako ste v Srbiji odgovorili na to?

Standardi v Srbiji so enaki kot v vseh državah EU z razvito industrijo OVE.

Ves čas razvoja in gradnje vetrnega parka Krivača smo imeli visoke standarde. Pri izvajanju študije vplivov na okolje smo uporabili najvišje standarde mednarodne banke (IFC), izvajali smo redne monitoringe na lokaciji, z namenom sprejemanja ukrepov za blažitev morebitnih negativnih vplivov. Vetrna energija je tehnologija, ki je razvila vrsto ukrepov za varovanje okolja in je vseskozi pod budnim nadzorom. Po Evropi in drugje v svetu obstajajo projekti, ki so zgrajeni tudi na zelo občutljivih območjih, pa ne zato, ker ne bi skrbeli za okolje, pač pa zato, ker je industrija našla načine za omejitev tveganj. Na Danskem, v Københavnu, je vetrno polje postavljeno v rezervatu za ptice, pa kljub temu ni negativnega vpliva na populacijo.

Zunanja podoba pa je subjektiven pogled posameznika. Meni osebno vetrnice predstavljajo razvoj, zeleni prehod in energijo prihodnosti.

Svet EU in evropski parlament sta marca letos dosegla začasni dogovor o povečanju deleža energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije v Evropski uniji na 42,5 odstotka do leta 2030. Po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo je pri nas delež obnovljivih virov energije (OVE) za lani ocenjen na 23 odstotkov. Kaj še mora narediti Slovenija na tem področju?

Odpraviti moramo ovire za uporabo potenciala OVE, takoj omogočiti hitrejše umeščanje v prostor in spremeniti percepcijo splošne javnosti. Pomemben korak naprej je Slovenija naredila s tem, ko je uvedla možnost enkratnega nadomestila za občine, ki bodo omogočile postavitev vetrne elektrarne, saj ima s tem neposredne pozitivne učinke tudi lokalna skupnost.

Vsak poseg v okolje ima vpliv nanj. Če bomo vztrajali pri tem, da ne sme biti nobenega vpliva na okolje, se bomo morali odreči marsičemu, kar imamo za samoumevno, na primer hišam, cestam, avtomobilom, mestom. Brez elektrike ni življenja in civilizacije, kakršno poznamo, zato je pomembno, da jo pridobivamo na učinkovit način, ki ima najmanj negativnih vplivov na okolje.

Kakšni so vaši načrti? Širitev po Balkanu, morebiti kakšna večja investicija v Sloveniji?

Velikost našega prvega sklada Alfi Green s sedežem v Ljubljani je 104 milijone. Kar 80 odstotkov denarja so vložili slovenski zasebni in institucionalni vlagatelji, preostalo pa investitorji iz Hrvaške, Srbije, Italije, Avstrije in Češke. Glede na potrebe in priložnosti v regiji nam je hitreje od pričakovanega uspelo pridobiti projekte, ki jih razvijamo, in smo s tem zapolnil investicijski potencial, ki je od 260 do 300 MW inštalirane moči. Že za prihodnje leto načrtujemo nov, še večji sklad, s potencialom od 600 do 800 MW, za potrebe vlaganja v OVE v regiji in tudi drugod. Načrtujemo širitev na dodatne trge. Za Slovenijo pa si zelo želimo, da bi se, poleg trenutne investicije našega sklada v 3 MW sončne energije, odprle še nove možnosti investiranja v OVE in da bomo lahko več sredstev investirali tudi doma.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine