Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Za blaženje podnebnih sprememb je treba narediti več

Na dogodku Chapter Zero Slovenia o izzivih podjetij na poti do okoljske odgovornosti.
Dogodka Chapter Zero Slovenia v Ljubljan se je udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je poudarila pomembnost narave kot ključnega zaveznika v boju s podnebnimi spremembami. Foto: Anže Krže, Mediaspeed
Dogodka Chapter Zero Slovenia v Ljubljan se je udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je poudarila pomembnost narave kot ključnega zaveznika v boju s podnebnimi spremembami. Foto: Anže Krže, Mediaspeed
G.R. in STA
29. 5. 2024 | 03:00
5:39

Pot k okoljski odgovornosti gospodarskih družb je polna izzivov in nepredvidenih dilem, je bilo eno osrednjih sporočil dogodka mreže Chapter Zero Slovenia v Ljubljani. Dogodka se je udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je poudarila pomembnost narave kot ključnega zaveznika v boju s podnebnimi spremembami.

Predsednica države, ki je tudi častna pokroviteljica Chapter Zero Slovenia, je povedala, da jo veseli, da je v Sloveniji vse več uspešnih gospodarstvenikov, nadzornikov in angažiranih posameznikov, ki so dejavni pri zeleni preobrazbi gospodarstva ter se pri tem povezujejo in izmenjujejo izkušnje.

Spomnila je, da živimo v času nove realnosti podnebnih sprememb in njihovih učinkov. »Lanske ujme so močno prizadele tudi gospodarska podjetja na prizadetih območjih. Naš skupni interes je, da naredimo več tako glede blaženja podnebnih sprememb kot tudi prilagajanja nanje,« je dodala Pirc Musar in izpostavila evropski zeleni dogovor kot ključni okvir za trajnostno prihodnost.

»V Evropi smo si postavili cilj, da do leta 2050 postanemo prva brezogljična celina. Evropski zeleni dogovor prinaša odgovore in rešitve za preobrazbo naših družb in naših gospodarstev, da bi lahko zaživeli v okviru naših omejenih planetarnih meja,« je dejala predsednica. Po njenih besedah je zeleni prehod tudi gospodarska priložnost za Evropo, da postane vodilna sila v trajnostni prihodnosti.

Poudarila je tudi pomembnost narave kot ključnega zaveznika v boju s podnebnimi spremembami ter vlogo opraševalcev, ki so bistveni za biotsko raznovrstnost in preskrbo s hrano. »Narava je naš ključni zaveznik v boju s podnebnimi spremembami, zato rešitev ne more biti manj narave, temveč obnova in ohranjanje narave in njene biotske pestrosti,« je podčrtala.

V nadaljevanju dogodka sta skupina Atlantic Grupa in družba Medex, ki sta po lastnih navedbah trdno zavezani zelenemu prehodu, predstavili primere izzivov, povezane s podnebno krizo. Temu je sledila analiza dileme v okviru panelne razprave, na kateri so sodelovali strokovnjaki različnih področij.

Omejitve pri surovinah

Nataša Gladovič iz Atlantic Grupe je poudarila, da so v podjetju zelo odvisni od surovin, ki jih kupujejo na globalnem trgu. Nova evropska uredba, ki bo začela veljati 1. januarja 2025, bo omejila določene sporne prakse v zvezi s pridobivanjem surovin, kot sta soja in kakav. Te namreč prihajajo večinoma iz tropskega gozda, ki se na račun vse večjega povpraševanja po surovinah krči. V smislu tega se odpirajo dileme, ali bo nova zakonodaja, ki bo vplivala tudi na potrošnika in zvišanje stroškov podjetij, resnično pripomogla k deforestaciji tropskega gozda, je opozorila.

Saša Sodja iz odvetniške pisarne CMS Reich-Rohrwig Hainz je v zvezi z omenjeno zakonodajo dejala, da je pomembno, da je EU prepoznala, da potrošniki s svojimi nakupi vplivamo na to, kar se dogaja zunaj evropske celine. Pri tem se ji zdi pametno, da podjetja zaradi ohranjanja ugleda pri potrošnikih delujejo skladno z evropskimi predpisi.

Stefan Spiroski iz Nove KBM pa je Atlantic Grupi svetoval, da se poveže z dobavitelji, ki sodelujejo skladno z regulativo, ter jim zagotovi podporo, saj da bo to vplivalo tudi na obvladovanje stroškov, s tem pa si lahko zagotovijo tudi nadzor nad dobavno verigo.

Sodelujoči panelisti so poudarili tudi pogoste primere zelenega zavajanja podjetij. Izvršni kreativni direktor v družbi LunaTBWA Janez Rakušček je opozoril, da uveljavljena znamka, kot je Barcaffe družbe Atlantic Grupa, dejansko uresničuje tisto, kar govori.

Teja Mižigoj iz družbe Medex je predstavila vpliv podnebnih sprememb na preživetje čebel in kakovost medu. Čeprav imamo v Sloveniji največ čebelarjev na prebivalca na svetu, je v Sloveniji v zadnjih 50 letih opazen trend zmanjševanja števila čebeljih družin, je opozorila. Med negativnimi posledicami, ki vplivajo na čebelarjenje in nižjo kakovost medu, je omenila tudi lokalne vremenske pogoje in naravne nesreče, v nekaterih drugih državah je problem tudi uporaba pesticidov. Konkretneje se spopadajo tudi s tem, da se različne vrste medu mešajo, v zadnjih letih pa imajo težave s pridelavo kostanjevega medu.

V Chapter Zero Slovenia so z dogodkom zaznamovali tudi prvo obletnico obstoja mreže, katere cilj je razviti kompetence nadzornih svetov, uprav in upravnih odborov družb v Sloveniji, da se začnejo ukvarjati s podnebnimi spremembami in se opremijo z znanjem o tem, kako zeleni prehod uvrstiti med prednostne naloge poslovanja družbe.

Gospodarska redakcija in STA

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine