Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar
V Kulturnem domu Krško nocoj ob 19. uri predpremierna projekcija filma.
Odpri galerijo
FOTO: Matjaž Mrak
Komu so sploh postavili doprsni kip na Rožniku in kam je izginil? S tako detektivsko premiso se začne dokumentarno-igrani celovečerni film po scenariju Matjaža Pikala in v režiji Dušana Moravca. Film se spomni nesramnega barbarskega dejanja v osemdesetih, ko so spomenik Cankarju (delo kiparja Frančiška Smerduja so odkrili ob 30-letnici pisateljeve smrti) neznanci ponoči izmaknili.
Nato skozi natančno analizo Cankarjeve zapuščine film s pomočjo sogovornikov odkriva življenje in delo velikega pisatelja, ki je že sodobnike vselej očaral s svojim genijem. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže vse bistvene sestavine Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu, življenju in liku pa pripovedujejo poznavalci njegovega opusa, publicistka Alenka Puhar, zgodovinarka Manca G. Renko, jezikoslovec Marko Stabej, literarni zgodovinar France Bernik, dirigent Drago Gradišek in številni drugi strokovnjaki ter ustvarjalci muzikala o Cankarju – člani Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško.
Njihove uvide povezujejo še deklamacije Jurija Součka, odigrani vložki, v katerih se v Cankarja prelevi Matjaž Pikalo, sicer tudi avtor libreta za muzikal, in animirane sekvence, ki prikazujejo družbenopolitični kontekst pred prvo svetovno vojno in takoj po njej, ko se pisateljevo razburkano življenje konec leta 1918 v številnih teorijah zarote konča.
Na fotografiji prizor iz filma.
Nato skozi natančno analizo Cankarjeve zapuščine film s pomočjo sogovornikov odkriva življenje in delo velikega pisatelja, ki je že sodobnike vselej očaral s svojim genijem. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže vse bistvene sestavine Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu, življenju in liku pa pripovedujejo poznavalci njegovega opusa, publicistka Alenka Puhar, zgodovinarka Manca G. Renko, jezikoslovec Marko Stabej, literarni zgodovinar France Bernik, dirigent Drago Gradišek in številni drugi strokovnjaki ter ustvarjalci muzikala o Cankarju – člani Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško.
Njihove uvide povezujejo še deklamacije Jurija Součka, odigrani vložki, v katerih se v Cankarja prelevi Matjaž Pikalo, sicer tudi avtor libreta za muzikal, in animirane sekvence, ki prikazujejo družbenopolitični kontekst pred prvo svetovno vojno in takoj po njej, ko se pisateljevo razburkano življenje konec leta 1918 v številnih teorijah zarote konča.
Na fotografiji prizor iz filma.
