EuroCubans: Kuba danes poplesuje v ritmu timbe

Ko pomislimo na kubansko glasbo, pomislimo na album Buena Vista Social Club, s tem pa na z grammyjem nagrajenega Juana de Marcosa Gonzáleza, ki se je pod fenomen podpisal s producentom Ryem Cooderjem, ob tem pa vodil Afro Cuban All Stars in s slovenskim tolkalcem Črtom Pšeničnikom pozneje ustanovil zasedbo EuroCubans. Slednja se s koncertom Večer z legendami kubanske glasbe pod okriljem Ljubljana Festivala nocoj vrača v Ljubljano. 

Ko se je leta 1996 ameriški kitarist in producent Ry Cooder vkrcal na letalo, ki je letelo v Havano, si ni mogel predstavljati, kaj vse ga bo tam čakalo. Prvotno je na Kubi hotel posneti afriško-kubanski album, toda ko afriškim glasbenikom niso odobrili vizumov, se je odločil, da se bo usmeril zgolj v legende kubanske glasbe ter glasbene zvrsti, kot so son, bolero, guajira in danzón.

V sodelovanju s kubanskim glasbenikom Juanom de Marcosom Gonzálezom je v studiu zbral kubanske veterane, kot so kitarist in pevec Compay Segundo, pianist Rubén González in pevec Ibrahim Ferrer, številne že upokojene in nekoliko pozabljene, in s tem obudil ne le njihovo glasbeno kariero, temveč tudi tradicionalno kubansko glasbeno dediščino.

Šlo je za preporod, ki je vzbudil zanimanje za kubansko glasbeno kulturo po svetu, ob tem pa predrugačil tudi dojemanje Kube. Album Buena Vista Social Club, posnet v zgolj šestih dneh v havanskem studiu Egrem in izdan leta 1997, v času vse večjega zanimanja za tako imenovane glasbe sveta, je s skladbami, kot so Chan Chan, Dos gardenias, El cuarto de Tula in Candela, postal veleuspešnica – dobil je več grammyjev, prodanih je bilo več kot osem milijonov izvodov, ob tem je bil pravi kulturni fenomen, katerega doseg je širil tudi istoimenski dokumentarni film nemškega režiserja Wima Wendersa.

Film je poleg intervjujev z glasbeniki, posnetih v Havani, vključeval tudi posnetke s turneje po Evropi in ZDA, vključno z nastopom v Carnegie Hallu, deležen je bil številnih uspehov tako med kritiško kot splošno javnostjo, med drugim nominacije za oskarja. Leta 2017 mu je sledil dokumentarec Buena Vista Social Club: Adiós. Na valu zanimanja za tradicionalno kubansko glasbo, ki sta ga ustvarila album in filma, so nekateri člani zasedbe pozneje izdali številne uspešne samostojne albume – pevka Omara Portuondo je svoj zadnji album Vida izdala leta 2023.

Magnet za poslušalce in plesalce

Glasbeni preporod, ki ga je spodbudil Buena Vista Social Club, je odprl vrata številnim drugim zasedbam, med njimi zasedbama Juana de Marcosa Gonzáleza, ki je leta 1978 ustanovil v son usmerjeno skupino Sierra Maestra, slabo desetletje zatem pa oblikoval še zasedbo Afro Cuban All Stars, ki si je z Buena Vista Social Club delila nemalo članov.

Juan de Marcos González danes velja za eno od osrednjih osebnosti kubanske glasbe, svoje delovanje nadaljuje kot glavni vokalist zasedbe EuroCubans, ki je nastala na pobudo slovenskega tolkalca Črta Pšeničnika. Ta se je v afrokubanskih glasbenih zvrsteh uril pri kubanskih kolegih, tudi pri Gonzálezu, k sodelovanju sta nato pritegnila še druga zveneča imena jazza in latinske popularne glasbe; na primer trobentača Juana Munguío, basista Danyja Noela, tolkalca Pepeja Espinoso in pianista Davida Alfara.

Kot je za Delo dejala zasedba, ki glasbenega duha Havane širi po evropskih odrih, se danes na Kubi »bolj kot tradicionalne zvrsti, kot so son, guaracha, mozambique, mambo, guaguanco in druge, igra timba, ki je prav tako kubanska zvrst. Vendar sodobna timba izhaja iz naštetih tradicionalnih zvrsti. Najraje jo ima mlajša generacija Kubancev, saj je zelo energična in ritmično raznovrstna. EuroCubans ostajamo zvesti tradiciji, vendar z dovršenimi modernimi aranžmaji, kar jo naredi sodobno.

S tem si želimo svojo glasbo približati karseda širokemu občinstvu, saj smo ena redkih skupin, ki igra pravo, avtentično kubansko glasbo.« Glasbeniki poudarjajo, da je bila kubanska glasba »vselej 'magnet' za poslušalce in plesalce, zato razvoj kubanske glasbe vsekakor vidimo v pozitivni luči, saj je vsaka nova generacija prispevala delček k njeni pestrosti in razvoju. Menimo, da se bo v prihodnje dogajalo isto.«