Kako je v hotelski postelji nastala ena najbolj popularnih skladb
John Lennon in Yoko Ono sta pred petdesetimi leti svoje medene tedne spremenila v mirovniško akcijo.
Odpri galerijo
Številne fotografije in posnetki iz Amsterdama in Montreala so si sila podobni. Zakonca sedita oziroma ležita v postelji, včasih jima dela družbo kitara, drugič mikrofoni. Foto youtube
Pred pol stoletja je v 17. nadstropju hotela Queen Elizabeth v Montrealu nastala protivojna himna 20. stoletja. Give Peace a Chance, Dajmo priložnost miru, sta z roko v roki pela John Lennon in Yoko Ono. Ležala sta v postelji, oblečena v pižamo, okoli njiju so bili bele rože, snemalniki, protivojni plakati, prazni kozarci in približno petdeset ljudi. Novinarji, glasbeniki, aktivisti za državljanske pravice, oboževalci in radovedneži, ki so se izmuznili varnostnikom ter pretihotapili v sobo številka 1742.
Najslavnejši član skupine The Beatles in njegova nova japonska žena sta bila v središču pozornosti od konca marca, ko sta se odločila, da bodo njuni medeni tedni sodelovanje v akciji Bed-In for Peace, kar pomeni, da bosta poležavala v postelji in protestirala za mir. Poročila sta se 20. marca 1969 v Gibraltarju, čez nekaj dni pa zabarikadirala v predsedniški apartma hotela Hilton v Amsterdamu. Pripeljala sta se v rolls-royceu, izpraznila sobo, zlezla v posteljo in povabila novinarje, da ju obiščejo med 9. in 21. uro.
Nekateri so pričakovali, da bodo priča tudi njunemu intimnemu življenju, konec koncev je bila za njima kontroverzna naslovnica plošče, na kateri sta pozirala gola, a pacifista sta sedela v pižami, obkrožena z rožami in kitaro, ter na dolgo razpravljala o svetovnem miru. Po sedmih dneh sta odletela na Dunaj (v hotelu Sacher sta imela tiskovno konferenco pokrita z belo rjuho), potem pa hotela ponoviti akcijo v ZDA, kamor Lennona niso spustili zaradi obtožb, povezanih z marihuano. Zato sta skočila najprej na Bahame, a jima vročina ni ugajala, nato v Toronto, ki je bil zanju preveč konservativna prestolnica. Na prijateljev nasvet sta 26. maja pristala v Montrealu ter zasedla štiri povezane sobe: 1738, 1740, 1742 in 1744.
»Najino sporočilo je mir, promovirava produkt, ki se mu reče mir, najina kampanja poteka že nekaj mesecev in zdi se, da je produkt blizu,« je Lennon odgovoril na številna novinarska vprašanja. Odgovor na eno od teh je čez tedne navdihnil novo skladbo. Kaj pravzaprav počneta v postelji? je zanimalo novinarja. Samo to govoriva, da je treba dati miru priložnost, je odgovoril Lennon. Kot se že pol stoletja spominjajo očividci, je bil njun hotelski apartma ves čas poln, hrupen, onadva pa sta mirno sedela ter se smehljala in jedla večinoma vegetarijansko hrano. Vsem se je situacija zdela bizarna, a »ta tip je vendar beatle«, so si mislili in zapisali vse, kar je rekel.
Sredi tega kaosa je 31. maja (po nekaterih virih je bilo 1. junija) nastala skladba, ki je že čez nekaj mesecev postala himna množičnih demonstracij, kasneje pa celo ena od najprepoznavnejših protivojnih skladb stoletja. Pol milijona protestnikov proti vietnamski vojni jo je novembra 1969 prepevalo v Washingtonu. »Slišiš, Nixon!« je kričal pevec in politični aktivist Pete Seeger, zbrana množica pa mu je odgovarjala z refrenom All we are saying is give peace a chance, Govorimo samo, dajmo miru priložnost ... Kot je pred leti povedala Yoko Ono v enem od intervjujev, sta bila naivna in res verjela, da bo vojna končana. Leto sta končala z oglasnimi tablami v nekaterih mestih, na katerih je pisalo: »Vojna je končana, če tako hočete. Srečen božič, John in Yoko.« Par se je v začetku sedemdesetih za nekaj let razšel, potem pa umaknil iz javnega življenja do Lennove prezgodnje smrti decembra 1980, ko je umrl pod streli atentatorja.
Iz prvih tednov njunega zakonskega življenja je ostalo kup fotografij, dokumentarni film in spomini, ki jih v turistične namene ob okroglih obletnicah zapakirajo tako v Amsterdamu kot Montrealu. Štiri sobe, v katere so bile zadnji teden maja 1969 uprte oči sveta, se zdaj imenujejo suita, prenočitev pa stane skoraj 3000 dolarjev. V teh dneh bodo gostom podarili še spominski magnet.
Najslavnejši član skupine The Beatles in njegova nova japonska žena sta bila v središču pozornosti od konca marca, ko sta se odločila, da bodo njuni medeni tedni sodelovanje v akciji Bed-In for Peace, kar pomeni, da bosta poležavala v postelji in protestirala za mir. Poročila sta se 20. marca 1969 v Gibraltarju, čez nekaj dni pa zabarikadirala v predsedniški apartma hotela Hilton v Amsterdamu. Pripeljala sta se v rolls-royceu, izpraznila sobo, zlezla v posteljo in povabila novinarje, da ju obiščejo med 9. in 21. uro.
Nekateri so pričakovali, da bodo priča tudi njunemu intimnemu življenju, konec koncev je bila za njima kontroverzna naslovnica plošče, na kateri sta pozirala gola, a pacifista sta sedela v pižami, obkrožena z rožami in kitaro, ter na dolgo razpravljala o svetovnem miru. Po sedmih dneh sta odletela na Dunaj (v hotelu Sacher sta imela tiskovno konferenco pokrita z belo rjuho), potem pa hotela ponoviti akcijo v ZDA, kamor Lennona niso spustili zaradi obtožb, povezanih z marihuano. Zato sta skočila najprej na Bahame, a jima vročina ni ugajala, nato v Toronto, ki je bil zanju preveč konservativna prestolnica. Na prijateljev nasvet sta 26. maja pristala v Montrealu ter zasedla štiri povezane sobe: 1738, 1740, 1742 in 1744.
»Slišiš, Nixon?!«
»Najino sporočilo je mir, promovirava produkt, ki se mu reče mir, najina kampanja poteka že nekaj mesecev in zdi se, da je produkt blizu,« je Lennon odgovoril na številna novinarska vprašanja. Odgovor na eno od teh je čez tedne navdihnil novo skladbo. Kaj pravzaprav počneta v postelji? je zanimalo novinarja. Samo to govoriva, da je treba dati miru priložnost, je odgovoril Lennon. Kot se že pol stoletja spominjajo očividci, je bil njun hotelski apartma ves čas poln, hrupen, onadva pa sta mirno sedela ter se smehljala in jedla večinoma vegetarijansko hrano. Vsem se je situacija zdela bizarna, a »ta tip je vendar beatle«, so si mislili in zapisali vse, kar je rekel.
Sredi tega kaosa je 31. maja (po nekaterih virih je bilo 1. junija) nastala skladba, ki je že čez nekaj mesecev postala himna množičnih demonstracij, kasneje pa celo ena od najprepoznavnejših protivojnih skladb stoletja. Pol milijona protestnikov proti vietnamski vojni jo je novembra 1969 prepevalo v Washingtonu. »Slišiš, Nixon!« je kričal pevec in politični aktivist Pete Seeger, zbrana množica pa mu je odgovarjala z refrenom All we are saying is give peace a chance, Govorimo samo, dajmo miru priložnost ... Kot je pred leti povedala Yoko Ono v enem od intervjujev, sta bila naivna in res verjela, da bo vojna končana. Leto sta končala z oglasnimi tablami v nekaterih mestih, na katerih je pisalo: »Vojna je končana, če tako hočete. Srečen božič, John in Yoko.« Par se je v začetku sedemdesetih za nekaj let razšel, potem pa umaknil iz javnega življenja do Lennove prezgodnje smrti decembra 1980, ko je umrl pod streli atentatorja.
Iz prvih tednov njunega zakonskega življenja je ostalo kup fotografij, dokumentarni film in spomini, ki jih v turistične namene ob okroglih obletnicah zapakirajo tako v Amsterdamu kot Montrealu. Štiri sobe, v katere so bile zadnji teden maja 1969 uprte oči sveta, se zdaj imenujejo suita, prenočitev pa stane skoraj 3000 dolarjev. V teh dneh bodo gostom podarili še spominski magnet.
