Ameriški pevec Gregory Porter, ki je že nastopil pri nas, nato pa so v pandemičnem času njegov ponovni koncert kar dvakrat prestavili, bo nocoj ob 20. uri nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tako bo lahko končno predstavil novi album All Rise, ki je izšel leta 2020, in lani izdano zbirko Still Rising – The Collection.

»Novi album se tematsko navezuje na prejšnjega, saj gre za nadaljevanje zgodbe o optimizmu in o upanju za obnovo, regeneracijo, za ljubezen, ki uspeva kljub težavam in oviram. Album je tudi zbirka mojih idej, misli in pesmi in me predstavlja kot človeka in umetnika. Still Rising ni zbirka največjih uspešnic, temveč zbirka pesmi, v katerih so poleg mojih idej predvsem zbrana moja čustva in moj način sporazumevanja z občinstvom. To ni konec moje kariere, to sem jaz, ki se še vedno vzpenjam,« je povedal Gregory Porter o svojih novih izdelkih.

Žameten bariton

V Cankarjevem domu bo Gregory Porter predstavil novi album All Rise. FOTO: promocijsko gradivo

Pevska senzacija in dvakratni grammyjevec premore topel, žameten bariton, glasbeno pa prepleta jazz, soul in gospel. Je izvrsten pevec standardov in sodobnejšega soula, ki ga vztrajno primerjajo s pevci, kot so Nat King Cole, Donny Hathaway, Bill Withers in Stevie Wonder. O njih je dejal, da v vsakem sliši nekaj sebe in z vsemi mu je skupna kultura in glasba, ob kateri je odraščal, in to je – gospel. »Slišim sorodnost gospelovske glasbe v skladbah takih, kot je recimo Ray Charles. Vse to so glasovi, ki so vplivali name in na mojo dušo in temeljijo na gospelu.«

Za njegovo glasbeno kariero je precej odgovorna mama, ki je bila duhovnica in ga je spodbujala, da je pel v cerkvenem zboru. Poleg tega pa ga je ob poslušanju njene zbirke plošč očaral Nat King Cole, ki ga je že v rani mladosti znal odlično posnemati. Ko je leta 1989 maturiral v domačem Bakersfieldu v Kaliforniji, je prejel športno štipendijo za ameriški nogomet na državni univerzi San Diega, vendar si je že v prvem letniku tako močno poškodoval ramo, da je bil to konec njegove športne kariere.

Poj, dečko, poj

Ko mu je pri 21 mama umrla za rakom, mu je na smrtni postelji dejala: »Poj, dečko, poj.« In pel je odlično, najprej v bratovi restavraciji in drugih jazzovskih klubih v Brooklynu, kamor sta se preselila. Na pobudo mentorja, saksofonista, skladatelja in pianista Kamaua Kenyatte pa se je odločil posvetiti izključno glasbi.

Prve pozornosti je bil deležen leta 2010 z nominacijo za grammyja ob prvencu Water in spet dve leti kasneje z drugim albumom Be Good, oba sta izšla pri založbi Motema Music. Po podpisu pogodbe z založbo Blue Note je pozornost širše javnosti pritegnil leta 2013 s tretjim albumom Liquid Spirit, ki se je zavihtel na drugo mesto jazzovskih lestvic in leta 2014 osvojil grammyja za najboljši vokalni jazzovski album. Z več kot dvajsetimi milijoni predvajanj je postal tudi eden najbolj predvajanih jazz albumov vseh časov.

Ko je Gregory Porterju pri 21 mama umrla za rakom, mu je na smrtni postelji dejala: »Poj, dečko, poj.«. FOTO: promocijsko gradivo

Stopnjevanje uspehov

Drugi album pri založbi Blue Note Take Me To The Alley je izšel leta 2016, istega leta pa še koncertni album Live in Berlin. Čeprav postavlja v ospredje lastne avtorske skladbe, se ozira tudi h glasbenim koreninam, kot na albumu Nat King Cole & Me iz leta 2017. Naslednje leto je izdal še en album v živo, One Night Only: Live at the Royal Albert Hall.

S šestim studijskim albumom All Rise (Blue Note) pa se vrača h kantavtorstvu. V petnajstih skladbah podaja odkritosrčno izpoved, saj so besedila prepredena z njegovo življenjsko filozofijo in utrinki iz vsakdanjika ter uglasbena v vznemirljivi mešanici jazza, soula, bluesa, gospela in popa.