V nadaljevanju preberite:

Tretja pesniška zbirka Tonje Jelen organsko nasleduje prejšnji dve, gledano celostno pa ohranja ravno pravšnje razmerje medbesedilne kohezije in konceptualnega razvoja, ki ju tako radi pričakujemo od pesnikov srednje generacije. Če je Pobalinko, sicer v marsičem svojevrstno in v retrospektivi najbolj živahno ter razgibano pesničino zbirko, opredeljevalo še nekoliko begavo iskanje lastnega glasu, ne povsem osamosvojenega od utesnjujoče skupnosti, pa se je ta v zbirki Greva, ostajava, saj sva iz »pubertetniške« že izčistil v zrelo in prepoznavno govorico. Pesničin potrpežljivi razvoj, »metuljenje«, kot ga rada označi sama, tako ostaja zvest svoji naravni usmerjenosti – naprej, proti vzletu. Pa čeprav na mestih še udobno zabubljen.