Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Vizualna umetnost

Slovenska likovna ustvarjalnost v osrčju Ljubljane

Ekipa kustosov je ustvarila enkraten in dragocen pregled ustvarjalnosti od konca šestdesetih do danes.
Od svetlobe k svetlobi, Jakopičevo sprehajališče Tivoli  FOTO: Črt Piksi
Od svetlobe k svetlobi, Jakopičevo sprehajališče Tivoli  FOTO: Črt Piksi
11. 3. 2024 | 06:00
5:30

Jakopičevo sprehajališče v parku Tivoli gosti retrospektivno razstavo Jakopičevih nagrajencev in nagrajencev Majskega salona. Rdeča nit jubilejne razstave ob 125-letnici Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov je povezovanje različnih razstavnih prostorov, od zasebnih salonov, izložbenih oken in sejmišč do namenskih prostorov za razstave, galerij in muzejev.

image_alt
Nagrada Riharda Jakopiča Stašu Kleindienstu

Na panojih galerije so razstavljene fotografije del umetnikov, ki so med letoma 1969 in 2023 prejeli omenjeni nagradi po izboru predstavnikov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Moderne galerije in kasneje Slovenskega društva likovnih kritikov. Večina umetnin, ki so predstavljene na kar osemdesetih panojih na Jakopičevem sprehajališču, je v likovnih zbirkah galerij po Sloveniji, največ v Moderni galeriji, nekateri predstavljeni eksponati pa so v lasti samih umetnikov, mecenov ali zbiralcev.

Pomanjkanje razstavnih prostorov

Kustosi razstave, ki bo na ogled do 19. aprila, so dr. Majda Božeglav Japelj, Milena Zlatar in Aleksander Bassin, slednji nam je pojasnil, da so galerijo na prostem izbrali zaradi pomanjkanja večjih galerijskih prostorov ne samo v Ljubljani, ampak povsod po Sloveniji: »Lanski Majski salon se je predstavil na kar treh prostorih v revirju, se pravi v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, kar je po drugi strani dobro odmevalo med bolj ali manj novim občinstvom. V Sloveniji manjka tako imenovana Kunsthalle z več kot tisoč kvadratnimi metri razstavne površine. Prvotno načrtovani Rog, ki je razpolagal s takšnimi dimenzijami, več delovnimi ateljeji za likovne umetnike in s pridruženimi hotelskimi kapacitetami v okviru javnega/zasebnega partnerstva, se žal ni uresničil. Prostor MSUM zaradi velikosti žal ne more sprejeti večjih razstavnih projektov, pa tudi Cukrarna je razen v najbolj spodnjem prostoru dimenzijsko omejena za prevzem največjih razstav.«

Razstava bo na ogled do 19.aprila. FOTO: Črt Piksi
Razstava bo na ogled do 19.aprila. FOTO: Črt Piksi

Razstava v Tivoliju torej vključuje izbor del nagrajencev Majskih salonov od leta 1991 do 2023, ki je dopolnjen zaradi dovolj velikega števila razstavnih panojev s pregledom vseh dosedanjih prejemnikov nagrad in priznanj Riharda Jakopiča od leta 1969 do 2023. »To pomeni, da je zasnova te razstave tudi predvsem spominskega značaja – ob 125-letnici obstoja Društva likovnih umetnikov Slovenije, ki se je leta 1974 preimenovalo v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, ko se je devet regionalnih društev združilo v omenjeno zvezo. Razstavljanje na prostem prav v Tivoliju ob vsem primanjkljaju, ki sem ga omenil, prispeva k ozaveščenju sprehajajočega občinstva, ki ni majhno, in po svoje morda tudi na svoj medijski način k obisku obeh najbližjih nacionalnih galerij in mednarodnega grafičnega likovnega centra.«

Vsebinski izzivi izbora del za postavitev so bili, kot pojasnjuje Aleksander Bassin, samo v premišljenem izboru del »vseh omenjenih prejemnikov oziroma nosilcev, ki so ga nam trem kustosom omogočili diateke od Moderne galerije do galerije v Mariboru, Piranu in seveda osebni arhivi umetnikov. Slovenska likovna ustvarjalnost, katere oblikovanje se jasno odraža skozi izbrana dela v fotografskem mediju, je zagotovo dosegla v svojem času od 70. let naprej določene kvalitativne vrhove, kar poudari tudi ta razstava.«

Nagrada za likovno ustvarjalnost tudi vpliva na samega umetnika in lahko spremeni tok njegove kariere, v nekaterih primerih na bolje, v drugih pa lahko ustvarjalca zavede v posnemanje oziroma apropriacije. »Priznam, da osebno še vedno najbolj spoštujem tako imenovane samotne jezdece, ki seveda ne dobijo v svojem času dovolj kritiške pozornosti.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine